MyLife – In the fight warrior in peace sportsman
#Suunto #Salomon #MaxiSportCerin #RossiSport #MediDyne #TopAtlet #Vitaminklinik
V bistvu zelo kratka zgodba, greš in bežiš celih 42 km in nekaj metrov več. Proti kakšni ultri je tole pravi začetniški tek. Vendar… Morda, pa res ni tako. Priprave, dogovori in nekaj več kot tisoč glav in nekaj src z nekaj malega višjim povprečnim utripom. Sliši se že zanimivo, morda tudi je… V glavnem …
Zadnje dni spremljam, kako ste pridni vsi tekači, ki smo se srečali pred letom ali dvema. Vse skupaj se je začelo na Ruthinem teku, ko smo bežali 48ur. Ja, takrat se je nabralo veliko km in veliko se nas je takrat prvič srečalo, spoznalo in še danes skupaj bežimo in ohranjamo stike. Z nekaterimi malo več …
Ha! Pa bo kmalu 365 dni na okoli. Se pravi čas, ko pogledamo nazaj. Tudi, če ne želimo se radi spomnimo kakšen trenutek, dva kako hitro je leto minilo. Spomnimo se lepih in malo manj lepih trenutkov. Pravijo, da tek nekako “zboljša” spomin. Hmm, da bi to zame veljalo ne morem trditi. Saj sem veliko stvari, …
Tako, skoraj mesec in pol nisem nič pametnega napisal, hmm zgodilo se je pa marsikaj. Naj pomembnejše je, da mi je “uspelo” priti na misijo. Ok, kaj zame pomeni misija, seveda neka finančna pomoč, da si lahko uredim grad. Vendar, velikokrat sem že rekel, če se dela samo za ta namen, lahko kaj hitro zapademo v …
Novi izzivi in novi plani. To nas vedno žene naprej. Tja v tri dni. Tja, kjer se težko diha in zelo lepo živi. Tokrat je Miloš organiziral MTB turo po Pohorju. Naj se že na začetku opravičim, ker bo zapis bolj slikovit in manj besedno obarvan. Bom pa povedal kakšno v stilu Kiliana Jorneta oziroma bolj natančno …
Bitka za obstoj ali morda copy paste prejšnjega leta. Vendar, da ne bom prehitro končal zapis bom napisal in opisal kaj sem doživljal skozi ultro. Ultro, ki mi je dala fejst po pameti. Ultro, ki se jo bom spominjal še dolgo. Tako po smehu kot solzah. Tako po pesimizmu in optimizmu. Pa naj začnem s …
Že dlje časa sem imel v planu, da odbežim na en malo višji prelaz. Edini, ki nam je “dovolj” blizu je Stelvio. Sicer sva ga leta 2009 z Gregorjem prebiciklirala iz mesta Prato. Ha, malo sem razmislil in nič, smo šli. Nič kaj zahtevna logistika. Treba je bilo samo organizirati prenočišče v bljižnjem kampu in to je to. …