September ni samo mesec jeseni in ni mesec vstopa v novo šolsko leto. Je že tradicionalni vstop v Logarsko dolino. Sicer po nekaj letih premora zaradi različnih vzrokov je tokratni 3. 9. 2022 bil rezerviran za Logarsko. Približno sedma logarska je bila pred menoj.
Zima, je že globoko za nami vsaj tu so temperature proti jutri okoli 12 in popoldne skoraj nepredstavljivih 20 morda 22 ℃. Sedaj, ko zaključujemo zgodbo je današnjih 30℃. Ko smo prišli sem bil prepričan, da bo nemogoče bežati celih 6 mesecev v kratkih hlačah. Uf, dobro je vreme poskrbelo. Latvija je znana, da ima izjemno mrzlo zimo januarja in februarja.
Kot pravi Wiki popotnik: ” Latvija je biser baltskih držav, ki se nahaja na severu Evrope. Latvija je multikulturna država, kjer so se skozi zgodovino združile tradicije vzhoda, zahoda, severa in juga in ustvarile edinstveno okolje, ki ga ni najti nikjer na svetu. Za popotnike je najbolj znana prestolnica Riga, čigar staro jedro je seznam svetovne dediščine.”
V prvem delu bloga, bom opisal svoje občutke in videnje Latvije na malo drugačen način. V drugem delu pa, kar navajajo spletni viri.
Naj še dodam, da sem sem vesel, ker pišem ta blog, ker vem, da sem blizu svojega konca na tej misiji. Kaj “smo” počeli tu približno 1700 km od domovine, si lahko preberite tu: EFPlatvia, jaz bom pa na hitro rekel oziroma navedel vir SV:
“Na vrhu Nata v Varšavi julija 2016 so voditelji držav in vlad vseh zaveznic soglasno sprejeli odločitev o namestitvi štirih večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin (BBSk) t.i. okrepljene prednje prisotnosti (Enhanced Forward Presence – eFP) v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem.
Republika Slovenija je na vrhu Nata julija 2016 v duhu zavezniške solidarnosti izrazila pripravljenost za sodelovanje v večnacionalni BBSk eFP, prispevek kontingenta z do 50 pripadniki Slovenske vojske pa je (v odvisnosti od sprejetja vladne odločitve) najavila oktobra 2016 na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju.
Republika Slovenija deluje v Latviji pod vodstvom Kanade kot vodilne države BBSk in ob soudeležbi Albanije, Italije, Poljske in Španije. Slovenska vojska na misiji Okrepljena prednja prisotnost v Latviji sodeluje s kontingentom, ki šteje 50 pripadnikov. Napoteni pripadniki SV sodelujejo pri izvajanju mirnodobnih aktivnosti sil eFP (vaje, usposabljanja, premiki za zaščito lastnih sil in druge mirnodobne aktivnosti za zagotavljanje in vzdrževanje celovite in okrepljene odvračalne ter obrambne drže Nata).
Z navzočnostjo na misiji Okrepljena prednja prisotnost Slovenija izraža podporo krepitvi celovite in kredibilne odvračalne ter obrambne drže Nata. Zavezništvo se tako odziva na bistveno spremenjeno varnostno okolje, dinamiko in tveganja v njegovi vzhodni soseščini. Z navzočnostjo na Baltiku zavezništvo daje dodatna varnostna zagotovila najbolj izpostavljenim vzhodnim zaveznicam, ki se počutijo posebej ogrožene in so zato zaprosile za pomoč zvezo Nato. Sodelovanje na misiji prispeva tudi k nadgradnji povezljivosti z zavezniškimi silami, k dvigu usposobljenosti in izurjenosti ter h krepitvi pripravljenosti in bojne sposobnosti enot ter pripadnikov Slovenske vojske. Operacija izraža jasno odvračalno sporočilo, da se bo zavezništvo odzvalo tam, kjer je to potrebno in ko je to potrebno, oziroma da bo vsakršna agresija proti kateri koli zaveznici odvrnjena z ustreznim skupnim vojaškim odzivom.
Oblikovanje in delovanje večnacionalnih enot eFP na vzhodu zavezništva temeljita na skupnih odločitvah Severnoatlantskega sveta. O namestitvi večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin na Poljskem in v treh baltskih državah je bilo na najvišji politični ravni odločeno na vrhu Nata julija 2016 v Varšavi. Postavitev teh enot na vzhodu odraža zavezniško enotnost, kohezivnost, odločnost, pripravljenost in solidarnost ter sporoča, da za vsako zaveznico stoji celotno zavezništvo oziroma da bo vsaka agresija proti kateri koli zaveznici odvrnjena z ustreznim skupnim vojaškim odzivom. Uporaba bataljonskih bojnih skupin eFP je pod strogim skupnim političnim nadzorom Nata, ki deluje na podlagi konsenza.”
Da je konsenz narejen, kot je treba sva bila tudi v sestavni del našega kontingenta pridodana dva vojaška policista. Sedaj veste kaj bil namen naše misije. Ko pišem blog imamo do konca približno 14 dni našega poslanstva. Da bo poslanstvo ostalo na nivoju, se bom tu zaustavil o opisu in delu, ki ga opravljamo.
Kot vemo je prosti čas namenjen, da vsako delovno uro razbremenimo s športom ali drugo aktivnostjo. Vsak si je naredil svoj plan oziroma se prilagodil planu. Sam imam rad jutranje bežanje, k kateremu sem dodal še dopoldansko kolesarjenje na “indoor” kolesu. Vsak se je moral po svoje zamotiti.
Sobe so tu precej novejše kot n Kosovu, baza zglednejša hrana pa zelo enaka skozi vseh 6 mesecev delovanja. Kanadčani, so bili “vodilna” nacija in so imeli “čez” moralo in podobne “večje” naloge. Prirejali so veliko zabavnih motivacijskih iger in podobne “krožke”. Yoga, zdrav način življenja, tekaški dogodki, bingo, poker, pikniki… Takšna motivacija je zaželena in zelo dobro se znajo z njo soočiti. Kdaj pa kdaj so tudi posegli v kuhinjo in pripravili kakšno posebnost. Znajo poskrbeti za armijo.
Disciplina in ukrepi pri Kanadčanih v primeru kršitve so strogi, kar se glede na številčnost tudi “spodobi”.
Tu okoli je zarisano nekaj kilometrov prog, tako kolesarskih kot tekaških. Vsakodnevno nabiranje krogov je postala rutina. Po nekaj krogih sem vedel, da se bomo srečavali z eni in istimi ljudmi. Prvi občutek, je bil da so ljudje hladni, brez nasmeha in pozdrava. Morda pri desetem ali petnajstem krogu, se je neka starejša domačinka “otoplila” in sedaj se že pozdravljava kot stara znanca. Ko sva se prvič srečala je bilo hladno in po vsej verjetnosti na tisti lokaciji vetrovno. Ko sem “osvojil” njeno zaupanje, sem začel verjeti, da imajo tudi ti ljudje na obrazu nasmeh. Polepša ti tisti dodatni kilometer poti in spomni so me vedno odnesli v domovino. Tako nekako kot, da bi srečal soseda. Tako je, ko si odsoten dlje časa. Vse povezuješ med sabo.
Neverjetno kaj sem zasledil na spletu (WikiPopotnik): Latvijcem veliko pomeni tudi nasmeh, pozdrav in pomoč, kadar jo potrebujejo. Za njih je prijateljstvo vrednota, ki ga ustvarjajo in negujejo skozi leta.
Skozi kilometre teka sem opazil tudi, da so Latvijci zelo domoljubni narod, saj je skoraj pri vsaki hiši zasidran drog in na njem plapola zastava. Zagotovo, te do tega pripelje zgodovina. Morda nekaj iz WikiPopotnika:
Latvija je zgodovinsko znana po slavni trgovski poti vse od Vikingov do Grkov in je potekala od Skandinavije prek ozemlja Latvije ob reki Daugava vse do Kijevske Rusije in bizantinskega cesarstva. Latvija je bila znana po jantarju, ki je bilo takrat dragocenejši kot zlato in je bil znan vse do antične Grčije in Rimskega imperija. V 12. st so na območje Latvia prišli nemški trgovci, ki poganske misijonarje želeli spreobrniti v krščansko vero.
Riga, kot jo poznamo dane je bila iz strani Nemcev ustanovljena leta 1201 in je predstavljala največje in najmočnejše mesto na vzhodni obali Baltskega morja. Po koncu prve svetovne vojne leta 1918 in dve leti trajajoči ruski državljanski vojni, je Latvija dosegla veliko rast na področju gospodarstva, družbenega razvoja, industrije in kmetijstva.
Leta 1939 je bil podpisan pakt med Rusijo in Nemčijo, ki je zapečatil usodo Latvije. 17. junija 1940 je SZ zasedla Latvijo in sledile so izselitve tisoče Latvijcev v Sibirijo. V začetku 2. svetovne vojne je Latvijo okupirala nemška vojska in v času okupacije v koncentracijskih taboriščih pobila 90 % latvijskih Judov. Rdeča armada je leta 1944 premagala Nemce in ponovno zasedla Latvijo, toda Rusija je nadaljevala s predvojno politiko preganjanja Latvijcev. Prebivalstvo je že med samo vojno utrpelo hude izgube (prisilne mobilizacije na obe strani), pred Rdečo armado je na zahod pobegnilo več kot 130.000 ljudi, več kot 120.000 pa so jih Sovjeti poslali v gulage. S povojnim načrtnim uničenjem infrastrukture iz medvojnega obdobja in razvojem predelovalne industrije je svoje dodalo še priseljevanje ruske delovne sile. Tako je delež Latvijcev s predvojnih 77 % (1938) padel na vsega 52 % (1989) prebivalstva.
Latvija se je osamosvojila 6. septembra 1991 in do leta 2007 dosegala izjemno gospodarsko rast. Ob vsesplošni gospodarski krizi, pa je tudi Latvija utrpela ogromno gospodarsko krčenje in večanje brezposelnosti
20. septembra 2003 so se na državnem referendumu Latvijci odločili, da se pridružijo Evropski uniji.
Treba je poznati oziroma biti seznanjen z zgodovino države, v kateri se sprehajaš. Že po nekaj kilometrih sem opazil, da je tu pokrajina poraščena večinoma z borovimi in smrekovimi gozdički. Spektakularen je zlasti jutranji dvig sonca, ki se skriva za debli visokih smrek. Veliko je tudi močvirji in jezer z rečnimi bregovi, ki so “prepojeni” z peskom in mivko. Mivke, je izjemno veliko. Imaš jo povsod.
Velikokrat sem zasledil na “internetu”, da je Latvija ekološko čista. Ampak to, kar sem jaz videl, jim še manjka. Gozdički so “posejani” z odpadki in cestne bankine, katere niso utrjene prav tako kričijo s praznimi steklenicami močnega alkohola in praznih cigaretnih ovojev.
V času “korone” smo bili striktno omejeni na določeno pot oziroma lokacijo.
Ko smo že pri koroni, smo tudi mi imeli določene ukrepe in strogo zadrževanje v bazi oziroma samo na določenih progah. Neka proga “pelje” blizu “mesta”, v katerem ni bilo opaziti nikakršnega strahu ali vsaj nošenje mask ali kaj podobnega. Nič, morda sem ter tja kakšen posameznik, ki se je držal “priporočil”. Avtobusi dodobro napolnjeni, vhod nanj pa spredaj. Nič kaj sprememb, le morda zaprte šola in službe. Ampak vse drugo pa skoraj normalno.
Mesto, trgovine in podobni “izleti” so bili strogo prepovedani. Vedeti, je treba, da je na tem območju zelo dejavna obveščevalna dejavnost različnih služb. Morda nekaj malega a zelo zanimivega tu na tej povezavi. Zato, si nismo smeli privoščiti nobenega “kiksa”. Saj so kamere in aparati povsod.
Ko sem na misiji sem bil osebno vedno nevtralen a pazljiv. Zlasti pa na tej misiji, ki je zelo delikatna glede “prirejanja” informacij. Pa pustimo politiko na strani.
Zaradi korone morda nismo okusili Latvije ne “izletniško” in tudi ne “gurmansko”. Ostali smo v bazi v svoji karanteni, tako kot je vojak navajen v drugih bazah po vsem svetu. Dopust odpovedan. Zopet nek šok, na katerega se nisi moral pripraviti, ko si zapuščal domovino. Ne ti ne domači. Ampak tu je treba takoj zaustaviti žogo in razmišljati pozitivno.
Ko sem preko interneta poslušal kako zdravstveni delavci v Sloveniji delajo noč in dan ter, da se z domačimi niso videli že 14 dni in da športnik, ki je prišel iz neke tuje države v domačo karanteno (hotel), kjer je bil po odredbi nameščen in da tam ni dobil pet obrokov. Sem bil včasih res jezen, da poslušam te jokice. Nas nihče ni nič vprašal. Drži, da smo vedeli po kaj gremo in da bomo tu morda nekega dne pozabljeni. Ampak lepo vas prosim. Tako zdravstveni delavci in ves varnostni sistem ve komu služi oziroma kakšna je njihova naloga v krizi. No športnik, ki ni dobil petega obroka pa naj bo še danes lačen! Vsekakor je pa potrebno pridne pošteno plačati in jih nagrajevati.
V glavnem tudi to bitko smo dobili. Upajmo, da bo tudi vojna naša. Vsekakor so nas primerno zaščitili z nekaterimi razumljivimi ukrepi in nekaterimi malo manj. A upoštevati smo jih morali. Zavedali smo se, da je težko v takšni “ustanovi” preprečiti širjenje. A z veseljem povem, da smo sedaj na dan 18. 6. 2020 v številkah 0/0/0! Kljub temu, da smo lahko “hodili” v fitnes, kateri nudi vaje za vse mišične skupine.
Da se vrnem nazaj na pot. Ko sem bežal, sem opazil tudi, da vsi lastniki svojih štiri nožnih prijateljev nemudoma “zverino” spravijo nazaj na “ketno” pa tudi, če se jim približaš tako na daleč. Vzgled celemu PST-ju in podobnim turistično-tekaško obleganim potem.
Tu je štiri nožnim prijateljem prizaneseno za hribolazenje saj je najvišji vrh Gaizinkalns visok le 312 m. Najnižja točka pa Baltsko morje, ki je visoko 0 nad morjem. Pravijo, če je zima tu mila bo poletje deževno. Je pa najlepše tu junija pa vse do septembra.
Definitivno je tu prostor z neskončne pohode ali kampiranje ter čolnarjenjem. Kot pravi WikiPopotnik:
Obstaja veliko možnosti za zimske športe – deskanje na snegu, tek na smučeh, smučanja itd. Zimsko športna središča so Ramkalni, BAILI in Zviedru Cepure, ki so odprta pozno v noč, vendar niso dostopna z javnimi prevozi.
Zaradi taljenja snega, je priljubljena rekreacija vožnja s kajaki in kanuji.
Latvija ima eno najdaljših peščenih plaž v Evropi. V juliju in avgustu, ko je voda dovolj topla (ca. 20 ° C) ter s stabilno temperaturo zraka okrog 30 ° C nudi prijetno kopanje in uživanje na soncu, predvsem za ljudi, ki ne marajo gneče.
Ena izmed poti vodi od baze pa vse do baltskega morja. Kadar-koli sem šel na to pot, je bilo vetrovno in vse bolj bližje obali še bolj vetrovno. Ko so se tukaj sprostili nekateri ukrepi, smo lahko zavili na pot, ki je bila blizu mesta Adaži. Po dolgem času mi je bilo s prva zelo nenavadno, nekako pisano, vse se mi je zdelo v barvah. Bam! In je v možgane vžgalo. Videl sem sadna drevesa in nekaj okrasnih dreves, katera so krasila ulice in žive meje stanovanjskih hiš. Zanimivo je bilo, da je v približno mesecu dni vse drugače. A še vedno je sem ter tja zapihal hladen veter.
Mirne vesti lahko rečem, da tu vozniki niso “navajeni” na tekače. Za njih so tekači nič. Prav nič. Nobenega umikanja ali recimo vsaj upočasnjevanja vožnje, da o makedamu in srečanju pešca z voznikom niti ne govorim. Mimo kot nič. Kot sem že napisal odmetavanje odpadkov jim je nekakšen “šport”. Da bi vedel in videl, da poznajo ločevanje odpadkov (barve kontejnerjev) pa tudi zelo slabo. Vsaj tu v bližini kjer so stanovanjski objekti kateri, so zelo slabo vzdrževani. Vse staro in brez obnove. Govorim, za objekte kateri so postavljeni že leta in leta. Hiške in stanovanjske soseske, katere so “skrite” v gozdičkih pa nepopisne lepe.
Bolj proti koncu hladnih in vetrovnih dni, se je tudi športno vzdušje tu v bazi povečalo. Prirejanje športnih “dogodkov” je v smislu motivacije pomembno. Že proti koncu misije se je pojavil izziv Baltic Warrior. Na uradni strani FB EFP je napisano nekako tako:
BALTIC WARRIOR was held today in and around the Camp Ādaži area. Not for the faint of heart – this challenging race featured a 17 km rucksack run, 1.6 km portage, 5.2 km canoe, and finished with a 7.5 km rucksack run. Competitions like this one build teamwork, cohesion, and fitness – qualities that reflect well in the profession of arms. Here is a glimpse into some of the action, check back here for more from the day!
Dan pred tem sem si pripravil nekaj Salomon mehkih flašk in notri ZERO energijo in Sponser Isotonic. Vedel sem, da ne bo toliko vroče ampak, da bo soparno. Sopara pa pobere veliko energije in soli. Priprave in tehtanje nahrbtnika je uspelo. 15 kg in priprava ter čakanje na naslednji dan. Ob 8h zjutraj start a pred startom uporaba 2toms izdelkov proti ribanju in žuljenju.
Definitivno lahko rečem, da so to daleč najboljši izdelki. Definitivno! Tek v uniformi in škornjih ni enak salonarčkom in nekaj gramom Salomon opreme.
Vedel sem, da bo zanimivo. Tečem že, kajak ali kanu nisem nosil nikoli, veslal pa tudi še nisem.
Zanimivo bo. Važne so mi bile priprave, katere sem naredil tokrat v popolnosti. Bam in že start 157 dvojic se poda na lov za zmago. Nekateri na vse ali nič, drugi tako na “pohod”. 17/1,6/5,2/7,5
Z menoj je bil mlad poročnik bila sva v ekipi #GarlicLight zakaj takšen ime? Če želiš zvedeti, boš moral na bežanje z mano. V glavnem, zagnala se nisva ne vem kako močno a ura je kazala 5:20-5:35 na km. Vedel, sem da je to v takšnih razmerah na dolgi rok morda malo prehitro. Sicer je potem tempo padel na 5:50 – 6:00 kar je bilo super. Spodbujala sva se in grizla v asfalt in pesek. S seboj sem vzel zastavo, katero sva imela namen razviti v ciljni ravnini. Odločil sem se, da bo nama lažje, če jo malenkost prej razvijeva, zavijeva in narediva “vlečno” vrv. Ni bilo prostora za oddih. Na muč, čeprav sploh nisva vedela katera sva.
Suunto9 je lepo beležila multisport in že sva bila pri kanuju, katerega je bilo potrebno nositi. Uff še sedaj imam buško na gavi. Če ne gre z rokami gre pa na glavo. Tudi kajak sva uspešno odnesla do jezera, kjer so naju pričakali lepi razgledi in rahlo valovito jezero. Mahava in mahava. Poročnik dobro krmari in določa menjavanja rok. Super, hitra sva bla. Meni je minilo ko šus. Razgledi lepi, noro!
Prideva vse bližje prednji ekipi in pred nama je samo še tek. Uff 50 minut veslanja naju je kar “zakrčilo” v kanuju. A treba je bilo naprej. Energijo Topatlet v glavo in gasa naprej. Del poti poznan zopet zastava in greva! Ni bilo druge cca. 2.5 km pred ciljem zagledava spredaj dve izčrpane ekipe. Pogled v tla, zastavo v zapestje dihanje v tri matrne. Greva! Greva in greva na pas mater. Tako kot so me naučili. Pogledam nazaj. Vse mirno. Dobro je ampak nič še kar sva rinila vse do cilja, kjer nama povedo da sva bila 4 in da sva za Italijansko ekipo zaostala 4o sekund glede na čip, katerega sem imel pritrjenega na zapestju.
Kakor, koli! Zopet se je pokazal vojaški duh, kar šteje veliko. Bilo mi je v veselje tekmovat v močni zasedbi tujih oboroženih sil. Bilo je v slogu #TestedForAdventure in #RunAndFight
Dobra borba v katero sem vpeljal veliko “znanja” in “izkušenj”, če ga oziroma jih sploh lahko imaš pri takšnih dirkah. Na strani EFPLatvija si lahko ogledate fotografije tega tekmovanja in nenazadnje tudi izvrstne posnetke drugih vaj večnacionalnih skupin.
Za zaključek videnja misije lahko rečem, da mi je hitro minilo. No morda ni hitro minilo pričakovanje paketa z navadno pošto (skoraj 4 tedne). Drugič vem, da morva z deklino poslati po DHL, da bo na lokaciji v 2 dneh. Najlepše je ko dobiš iskrena pisma. A zato bo sedaj lepše. Čeprav ni bilo planiranega dopusta, je minilo hitro.
Spodaj bom še natipkal oziroma skopiral (WikiPopotnik) nekaj zanimivosti o državi Latvija.
Turistične destinacije in znamenitosti
Latvija ponuja številne naravne znamenitosti ter razkošje, šarm in intimnost velikih in manjših mest.
Palača Rundäle: eden najbolj izstopajočih spomenikov baročne in rokoko arhitekture, zgrajenim med leti 1736 in 1740.
Bazilika Aglona: eden najbolj znanih svetih mest na svetu. Bazilika je bila zgrajena v poznem baročnem slogu.
»Stara Riga«: je zgodovinsko in geografsko središče Latvije, kjer so skoncentrirani edinstveni spomeniki srednjeveške kulture.
Mesto Jürmala: ima edinstvene naravne vire; terapevtsko termalno vodo, blato iz šote, borove gozdove, zdravo morsko podnebje ter 38 km prekrasnih sipin in plaž.
Zgodovinsko središče Kuldiga: je majhno in privlačno mesto, ki ga od nekdaj opisujejo pesniki in slikarji. Središču mesta dajejo lepoto lesene stavbe iz 17. in 18. st. , ki tvorijo ozke in majhne ulice.
Nacionalni park Gauja: je najbolj priljubljena turistična destinacija v Latviji in je vredna ogleda.
Muzej Turaida Reserve: je kulturna dediščina, ki na 42 hektarjih ponuja arheološke , arhitekturne , zgodovinske in umetnostne spomenikov tudi iz enajstega stoletja.
Ventspils: je priljubljeno turistično središče Latvije , ki ponuja športno rekreacijo v objektih olimpijskega centra, plaže z ” modro zastavo ” in vodni park Ventspils. Otroci bodo uživali na igralih.
Liepāja: je starodavno mesto glasbe in kulture. Nahaja se na vzhodni obali Baltskega morja, med morjem in jezerom Liepāja. Ponuja ogled vojaške arhitekture in nekdanjega zapora ter edinstvene lesene arhitekture.
Cēsis: je eno od najlepših mest v Latviji . Razvaline srednjeveškega gradu skupaj s parkom, ustvarijo romantično vzdušje v mestu . Tlakovane ulice starega mestnega jedra so ohranile svojo postavitev iz srednjega veka , stare stavbe pa rdeče opečnate strehe in obnovljena pročelja stavb.
Hrana
Latvija je pravi kraj za gurmane. Na voljo so tako tradicionalne jedi, kot sodobna kuhinja. Zaradi stičišča vzhoda, zahoda, severa in juga so čutni vplivi različnih kuhinj. Latvija ima hrano bogato s kalorijam. Vsakdanji jedilnik Latvijcev je sestavljen iz mesnih kroketov, mesa in rib, kislega zelja, pečenega krompirja s smetano, zelenjavne solate, različnih juh. Z veseljem pa vsak Latvijec kaj posebnega.
Latvija je odličen vir lastne predelava hrane, saj se ogromno Latvijcev ukvarja z ekološko čisto predelavo hrane.
Današnja kuhinja v Latviji vključuje številne vplive drugih kuhinj; nemške, slovanske, južno evropske in celo azijske. Tradicionalna kuhinja v Latvija je mešanica različnih etničnih in narodnih gastronomskih tradicij, ki uporabljajo predvsem doma pridelana živila.
Najboljši latvijski kuharji so z gurmanskimi novinarji pripravili Kulinarični manifest, s katerim promovirajo kakovost, okus in skrb za zdravo in dobro prehrano. Latvijske restavracije slovijo po dobri hrani, odlični izbiri in ugodnih cenah.
Tudi Latvija je dobila hitro prehrano, predvsem v obliki kebaba in pice, odpirajo se številne pekarne, kjer ponujajo kavo, čaj, solate in sladice. Vegetarijanskih restavracij je zelo malo, izpostaviti je treba le restavraciji Rama in Kamala.
Nekaj specifičnih jedi tega področja:
Biezpiena sierins – jed iz skute z dodanim sladkorjem
Kefirs – poseben mlečni napitek
Kiselis – dušeno sadje kot sladica (ponavadi češnje ali rabarbare)
Griki – jed iz ajde, namenjena glavni jedi
Skabeti kaposti – kislo zelje
Piragi – slanina in čebula zavita v tanko plast kvašenega testa. Resnična klasika latvijske kuhinje
Dimljeni sir – zelo dobro se poda k vinu
Eclair – torto s sladko smetano
Jegulja
Juha Biesu – juha iz rdečega zelja
Rosols – solata s kislo smetano
Kotleti – Mesne kroglice s krompirjem
Gailenu Merce – lisičkina omaka s kislo smetane, običajno postrežena s krompirjem
Pijača
Tako tradicionalne kot sodobne jedi Latvijci postrežejo s pivom ali dobrim domačim vinom. Pivo je najbolj priljubljena alkoholna pijača v Latviji in je odlična. Piva, kot so Aldaris, Līvu in Sencu lahko kupite skoraj povsod, vendar so domačini predvsem zelo ponosni na svoje lokalne pivovarne kot so Bauskas, Tervetes, Piebalgas. Latvija slovi po lokalni pijači Rīgas Melnais balzams. To je močna pijača (45%) narejena iz različnih zelišč, korenin in začimb. Latvija v majhnih količinah prideluje vino, čeprav je to najbolj severni kraj, kjer sploh uspeva predelava vina.
Kultura
Latvija ima bogato kulturno zgodovinsko dediščino.
Starodavni jezik, ki se je ohranil do danes.
Latvijske narodne pesmi so njihov edinstveni zaklad in so vključene v Unescov seznam ustne in nesnovne kulturne dediščine.
Zgodovinsko središče v Rigi, ki je vključeno v Unescov seznam kulturne dediščine .
Latvijske narodne noše.
Velik vpliv na kulturo Latvije imajo njeni zgodovinski vplivi, kar je še posebej vidno v arhitekturi večjih mest. V Rigi so npr. katedrale in cerkveni objekti grajeni v nemškem stilu.
Latvija je na glasbenem področju usmerjena predvsem v tradicionalno glasbo, saj so njihove ljudske pesmi tudi oblika latvijske meditacije. Tudi moderna, zabavna glasbe ni zapostavljena.
Jezik
Latvijski jezik spada v skupino baltičnih jezikov in je uradni jezik Latvije. Zaradi le tega prihaja znotraj Latvije do nesoglasij, saj del ruske nacionalne manjšine želi kot uradni jezik in jezik, ki se uči v šolah, ruski jezik. Tako lahko na ulicah slišite latvijski in ruski jezik.
Latvijski jezik je zelo zanimiv. Ima 33 črk, abeceda pa je zelo podobna bosanski. V latvijskem jeziku lahko najdete tudi veliko tujk iz nemškega, španskega in slovanskih jezikov.
Delo
Latvija je dežela, kjer je delo mogoče najti, še posebej, če ste državljan ene od držav članic EU. Vendar so plače nizke. Oglasi za prosta delovna mesta so objavljeni v latvijskih časopisih, kot je Diena. Nekateri oglasi so tudi v angleškem, nemškem, ruskem ali francoskem jeziku.
Varnost
Priporočila za varno potovanje
V primerjavi z mnogimi državami, je Latvija varao država za potovanje. Brez skrbi in tveganj lahko uživate tako na podeželju kot v mestih. Latvija izvaja veliko storitev s katerimi skrbijo za varnost in udobje turistov. Glavno mesto Riga ima turistično policijo in posebno informacijsko turistično linijo, z dežurno telefonsko številko 1188. V izrednih razmerah pa je telefonska številka za klic v sili 112.
Seveda pa je treba upoštevati osnovna pravila varnosti, kot povsod drugod.
Ne puščati torb brez nadzora.
Skrbeti za osebne predmete in gotovino. V hotelih lahko uporabite hotelske sefe.
V avtomobilu ne puščati dragocenosti ter uporabljati ključavnico za potovanje s kolesom.
Latvija je varna destinacija, je država, ki nima negativnega odnosa do ljudi različnih ras in ver, prav tako je na ulicah malo beračev in prosilcev denarja.
Zdravje
V primeru poškodbe ali bolezni, lahko v zdravstvenem domu ali bolnišnici brez skrbi poiščemo pomoč, vendar s plačilom takse za tujce. Težje je z zdravniško oskrbo na podeželju, saj so storitve počasne in redke. Smiselno je imeti prvo pomoč in osnovna zdravila vedno s sabo. Latvija nima helikopterskega reševanja.
V večini primerov zdravniki govorijo le latvijsko ali rusko.
Latvija nima strupenih kač, razen Gada, kjer je ob ugrizu treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Ugriz psa ali mačke lahko povzročijo tveganje za steklino, prav tako je možnost ugriza strupenega klopa, kjer za preventivno celjenje poskrbite že doma. Voda iz pipe je varna, čeprav jo večina domačinov pred pitjem raje zavre. Alternativa je nakup ustekleničene vode.
Spoštujte običaje
Če boste na potovanju v Latviji kupili kakšno umetnino, ki je stara več kot 50 let, potrebujete zanjo posebno dovoljenje, ki ga dobite na Inšpektoratu za varstvo kulturne dediščine v Rigi
V javnem prometu odstopite sedež starejšim. Pri vstopu na vlak ali avtobus je vljudno, če naprej spustite ženske.
Smeti odlagajte v zato namenjene zabojnike, saj so kršilci lahko kaznovani.
Zanimive podrobnosti ni kaj. Latvija mi bo ostal v spominu, da je narava tista, katera nikoli ni nič dobila v zahvalo ali zameno, da lahko nekatera država živi od turizma in njene lepote.
Ob koncu sem si zaželel, da bi združil kolesarske in tekaške poti. In tudi pri tem vztrajal pri svoji želji.ž
ter Latvija ima neizmerno lepo naravo, katera me je iz dneva v dan skoraj vsako jutro motivirala, da sem iz dneva v dan barval kvadratke na svojem “virtualnem” koledarju, kjer se je datum 20.6 zaključil in prevesil EFP06 v začetek realnosti v domovini.
Vrnitev v domovino bo fajna. Tu, se je bilo potrebno privaditi na zimski čas. Ko smo prišli sem, je sonce vzšlo 9:53 zašlo pa že ob 15:43. Sedaj, ko je “odhajamo” pa vzide že ob 4:25 in zaide šele ob 22:23. Proti konca misije smo pa doživeli pravo poletje in se ga veselili tudi v prihodu v domovino.
Kar malo za navadit a kakor koli lahko rečem, da nismo imeli “prave” zime, kar je bilo za nas izredno dobro.
Vsako misijo za na koncu shranim statistiko športnih podvigov. Tudi tu je bilo lepo tekmovati z vsemi, ki so narisali oziroma organizirali “poti”. Poljaki, Kanadčani in 2x Španec. Vse “tekme” so bile težke. Španci imajo hitre tekače, to vemo.
Na koncu še stavek. Vreme in razmere ter situacija so nam služili.
Hvala družina. Pa ne tista EFP06 ampak tista prava, ki te čaka doma. To šteje največ.
