Malo več kot po tednu dni odkar sva z Jernejem končala tek iz Ankarana do Ljubljane, sem se odločil, da 1 – 7. 8 izvedem zanimiv samostojni tekaški projekt 7 dni 7 maratonov.

Na prvi pogled se mi je vse zdelo precej enostavno. Vsak dan obuješ copate in zdelaš nekaj malega več kot 42km, preprosto.

Še pred začetkom sem si približno začrtal predvidene poti, pripravil potrebno opremo ter preračunal približno kaj se bo potrebovalo na poti. Ker sem že nekajkrat pretekel takšno posamezno razdaljo nisem želel nič komplicirani. Le malo več poudarka sem dal na zdravje v tem pomenu, da sem vzel protibolečinske tablete, saj sta bila pokostnica in gleženj še vedno nemirna.

Kmalu sem na sebe navlekel tekaško opremo in začel s projektom. Bil prepričan, da bo šlo vse enostavno. A…

 

1. dan: Ljubljana – Vrhnika z okolico – Ljubljana 42,31 km

Odlična oprema na mestu – IM compression nogavica

Na prijetno hladno jutro sem se odpravil iz Ljubljane do Vrhnike oziroma še malo višje, le toliko da sem v eno smer dosegel polovično razdaljo. Vse je šlo, kot po maslu. Energija na zalogi, volja in posebno vzdušje kot se šika. Ko sem prišel do polovične razdalje sem vedel, da bo še lažje saj sem opremo (bidone, gele…) predal očetu, kateri mi je držal spremstvo naslednje kilometre do cilja. Ko sva z očetom  malo analizirala podatke sva vedela, da je šlo vse prehitro in da sem naredil osnovno a zelo drago napako. Energijo, katero bi potreboval še za naslednjih nekja več kot 250km sem prehitro pokuril. Preveč prehitro.

Odlično počutje, energije na pretek. Vendar je analiza pokazala, da je bilo nespametno začeti prehitro. Pred mano je bilo še cca 250 km po etapah.

Statistika I. etapa:
Razdalja: 42.31 km
Čas teka (ni vračunan počitek): 3:20 ure
Kalorije: 3627 kcal

2. dan Kranj s širšo okolico 42,26km

Ker imam takšno službo v kateri moramo tudi poskrbeti za dobro psihofizično pripravljenost, sem izkoristil trenutek za svojo drugo etapo. Tako, da sem se na tek odpravil ob približno pol enih. Tisti dan je bilo precej topleje kot prvo etapo in to se je dobro poznalo.

Druga etapa na približno 6 kilometru

Utrujenost se na začetku ni veliko poznala od prvega prehitrega maratona, tako da je vse potekalo po planu. No vsaj do približno do 20 km. Potem pa nekakšna kriza in začelo se je kompliciranje v glavi. Hitro se mi je vse vrnilo, s tem, da sem ta tak prevzel z rizikom, da če bi bila potreba v službi, bi moral takoj prekiniti s tekom. Res rizična odločitev, ki je bila v glavi in prav ta misel me je preganjala celih 42,26 km. Zato sem tisti dan večkrat začutil tekaški betonski zid, ki pa nikakor ni prijeten. Enostavno sem ga večkrat prebil in ni bilo druge kot da končam ta tek. Ja, že drugi dan pri 38 km sem sam sebe spraševal kaj mi je to treba in da me noben ne sili in da naj neham jamrati in da naj tečem dalje. Tako je to, če teče 42 km. Nobene umetnosti, tako je to!

IMG_1676
Misli v glavi so bile vse drugje kot pri teku, zato sem se že drugi dan dodobra iztrošil. skoraj 1000 kcal sem več porabil kot pri prvem teku. Zopet nerazumna odločitev

Statistika II. etapa:
Razdalja: 42.26 km
Čas teka (ni vračunan počitek): 3:34 ure
Kalorije: 4340 kcal

 

3. dan Ljubljana s centrom – Kranj 43,33km

Pot tretjega tekaškega podviga sem začrtal samo en dan pred zadnjim tekom (sprememba plana). Saj sem se spomnil zamisli, da bi tekel iz Ljubljane v službo. Odlično, nekajkrat sem že šel po tej poti in sem približno vedel kaj me kje lahko sreča ali čaka.

Preko centra Ljubljane do Kranja. Lepa trasa vendar preveč ustavljanja, ki je kasneje terjal svoj davek.

No zagotovo pa nisem bil pripravljen, da bom v Ljubljani srečal legendo s katero sva se najprej virtualno spoznala preko Strave (tekaško-kolesarsko omrežje), kasneje pa še v živo na 48h teku na Bledu. Ja seveda kdo drug kot Dalibor! Super, posebna energija in iskren stisk roke in objem. No kljub odhodu na delo se je našel čas za en »selfi«. S polno energijo naprej.

Legenda in pol. Prijatelj na mestu. Dalibro Lajič. Iskren stisk roke ter objem. Dalibor vsa čast! Energija in pol!

Tolikokrat mi je bilo lažje saj mi je spremstvo držal #1dad. Ker sva štartala spredi popoldneva je bilo že dodobra segreto ozračje. Nekako sem se počutil bolj lagodno, če sem tekel samo v kratkih hlačah. Ko, sem slekel majico, sem se počutil kot nov.

Klasična osvežitev v vodomatu pri Ljubljanskem WTC. Paše…

Ker če imaš pri sebi spremstvo, je pošteno, da se med tekom tudi kaj pogovoriš, no če le imaš še kaj energije. Kmalu sva skupaj ugotovila, da sva šla po slabi začrtani poti, saj sva se ustavljala zelo po gosto  (semaforji, promet..). Vedela sva, da je bila to napaka dneva.

To etapo sem komaj čakal, da se izognem urbanističnemu delu Ljubljane. Kmalu sva prišla v Stanežiče, kjer stoji prekrasna cerkev

Pred vsakim tekom sem vzel protibolečinske tablete Ibubrofen. Danes sem jih vzel tri za morebitno lajšanje že tako načete pokostnice, ki se ni in ni umirila. Sam sem se zavedal, da jemanje teh vrst tablet nikakor ni dobro, saj zelo slabo delujejo na ledvica. Vseh 43km sem šel le morda trikrat na malo potrebo. Kdor me pozna ve, da sem ob takšnih podvigih kar pogost obiskovalec obcestnih dreves.

Taktika je ostala ista, no vsaj v načrtu. Dejansko sem se je pa zelo  redko držal. Na vsake 5 km premor za pit in jest. Odlični High5 ISO geli. #TOPATLET

Vročina, ki je sekala tisti dan je kmalu pokazala svojo plat oba sva bila razgreta tako od zunaj kot najine glave, ki so bile vsaka na svojem koncu.

 

Suunto koliko še? Še malo!

Ni kaj tudi to sva zgrizla vendar zelo težko. Zadnji kilometri so bili težki, težki…

Statistika III. etapa:
Razdalja: 43.33 km
Čas teka (ni vračunan počitek): 4:08 ure
Kalorije: 3542 kcal

 

4. dan Kranj – Ljubljana s centrom 42,3km

 

Po nočni izmeni sem moral nazaj proti Ljubljani. Ko sem zjutraj pogledal ven sem vedel, da bo izredno zahteven dan. Energije ni bilo, volje tudi ne, šele četrti dan, tokrat brez spremstva. Vsa energija je šla v prejšnje tri dni. Čisto vsa! Težko bo.

Ni kaj gremo. Zavežem superge, nekaj malega pojem, popijem pripravim High5 izdelke, spirulino in gasa. No počasi, počasi naprej! Edina motivacija, ki sem jo imel je bila ta, da sem “prklemansko” vedel, če naredim ta dan sem zmagal!

To sem bil prepričan, čisto prepričan! Ker smo bili z domačimi zmenjeni, da jih pokličem na vsake toliko časa sem se odločil, da jih prvič pokličem po 20km. Še pred tem sem pa sam sebe fajn preklel in sproti bral SMS motivacijska sporočila katera mi je vsake toliko časa pošiljala srčna ultramaratonka Sonja Leskovar. Sonja Hvala!

Le srečo sem imel, da je bila tokrat glava na mestu! Res na mestu! No zopet pretiravam, če bi bila na mestu nebi zjutraj vzel štiri ibubrofene, ki so me pri 15 kilometru koštali bruhanja, rjavega in kasneje krvavega uriniranja. Ko sem »zalival« bljižni travnik oziroma skoraj cesto (tisti dan mi je bilo vseeno za vse).

Ker je bila glava toliko trezna sem se zavedal, da krvavo uriniranje ni vredu. Prav nič v redu. Hitro sem izpraznil cel bidon ZERO energije. Na moč in na mus! Tokrat sem prvič in edinokrat videl možnost, da se domov odpeljem in ne pritečem.

Ko je energija na nuli in nespametno početje pri vzemanju protibolečinskih zdravil ti je edino v pomoč trma in samodokazovanje. Nobene noge, noben srce nobeni kilometri le trma! Trma!

Vendar sem se zbral in naredil 10 minutni odmor, se v bližnjem lokalu osvežil z ledeno hladno vodo. Pojedel nekaj ISO Energije in počasi odpravil naprej proti Medvodam. Ko sem prišel do Medvod sem vedel, da sem že »doma«. Po 20km trase sem poklical domače in jim rekel, da je vse ok oziroma, da bi lahko bil urin malo boljše barve. Oba sta vedela kam pelje zgodba. A ko sem jih vprašal kje mislita, da sem, sta bila oba odgovora enaka: »Nekje pri Zbilju«. S tem sem dobil nov zagon, saj sem bil 5 km naprej. Zoper sem v igri.

In kmalu me prvič resno zagrabi na WC, ko sem videl barvo urina sem vedel da sem današnji dan zmagal. Pa čeprav je bilo še pred mano 22 km. Ker sem si tisti, dan vzel malo več časa za tek sem na teku obiskal še brata Matevža z družino. Punčke Tija in Taja sta mi po predhodnem telefonskem pogovoru pripravila pravo poslastico nekaj sadja in čokolado. Super. Malo smo se pomenili in počasi, počasi naprej.

Ker sem bil že dolgo časa na cesti sem moral paziti, da nebi naredil kakšne neumnosti. In ko o tem razmišljaš se ti z lahkoto prav to naredi. Malo naprej od Šentvida, proti Šiški se mi iz torbice iztakne odličen Mp3 predvajalnik. Hitro se zaustavim, da bi ga pobral a ne levo ne desno predvajalnika nikjer! Jojjj zdej pa še to. Vročina seka, energija na dnu, zdej pa še to!! Tega res nisem potreboval.

Še dobro, da je bil blizu gospod, ki je urejal okolico. Vendar ni bil kaj prida v pomoč, saj se mu ni dalo iskati naprave. Hitro sem mu dejal: “Hvala ni potrebe, bom sam”. Eh, tudi takšni se najdejo. Sicer moram priznati, potem se je le vdal in malo pogledal okoli. A je zelo hitro obupal.
Ker sem mi je zdelo, da sem tam že 15 -20 minut sem si rekal: “Anže, greva dalje”. In v navalu energije in razočaranja sem mu prepustil slušalke, v primeru če bo našel predvajalnik. Ni kaj! Ko sem kasneje prišel domov, sem videl kakšno nerazumno početje sem naredil! Ne vem zakaj!

Ker so se kilometri nabirali sem bil izredno vesel, da jih moram nabrati še nekaj zato sem se odločil, da zavijem iz ZOO direktno na PST, kjer sem po nekaj kilometrih srečal tekača.

Zelo sem bil vesel, ker je tekel zmerni tempo in s tem mi je malo dal brce v rit, da sem pohitel in ga probal ujeti (tekači saj veste kako gre to). Dane sem se veliko pogovarjal s samim seboj in iskal motivacijo v stvareh, ki so okoli mene. Tokrat sem našel motivacijo v tekaču pred menoj. Čim hitreje do njega in ga iz boka v bok vprašat kako in kaj. Hitro sem ugotovil, da sem našel pravo družbo!

Energijo, ki jo ti jo podari sotekač. #BetterThenMasterCard 😉 Jani Hvala!

Najbrž sva oba spustila tempo in se lepo pogovarjala o zadevah, ki naju zanimajo. Kmalu sem izvedel, da se pogovarjam z Janijem Lorbarjem odličnim športnikom in še boljšim Kikboksarjem. Med drugim sva prišla do mojega projekta, bil je zelo pozitivno presenečen, saj tudi sam teče na podobne razdalje zlasti v fazi priprav. Hitro mi je ponudil roko ter me vprašal: “Ej, koliko kilometrov ti še fali do 42”. “Samo še 6, sem mu odvrnil”. Super, potem jih bova pa skupaj naredila. Jani Hvala za to! Lepa gesta! Vsa čast!

Vsake toliko časa se je potrebno zamisliti…

Ko sem prišel do navideznega cilja sem se usedel pod drevo in rekel samo še trije maratoni in smo zmagal! To pa je bilo potovanje! Noro! Noro!

Statistika IV. etapa:
Razdalja: 42.30 km
Čas teka (ni vračunan počitek): 4:26 ure
Kalorije: 2666 kcal

 

5. dan Ljubljana – Stanežiče – Ljubljana – Brezovica – Ljubljana s centrom 42,33km

Kot me poznate rad tečem urbanistične teke, vedno se kaj dogaja. Zato sem si zbral za peto etapo malo motivacijskega teka po urbanističnem okolju. Ker sem imel dnevno patruljo in nekaj več dela v službi sem se na tek podal šele ob 20h. Opa, tole bo šlo preko noči. Že jutranja priprava pred delom, ja zahtevala nekaj več varnostne opreme (odbojniki, lučke…). Še predno sem pričel s tekom me je doma  pričakalo presenečenje polno odličnih izdelkov TopAtleta. Veliko Energijskih gelov in napitkov ZERO. Super Oči in Samo hvala! Oči, to pismo, ki si mi ga napisal in pustil, da ga preberem pred nočnim tekom mi je vlil veliko moči, energije, predvsem pa nekega zadovoljstva! To ne morem napisati!

Odlični izdelki TopAtlet in nepozabno pismo. Hvala!

Ko sem vse skupaj prebral in spakiral v torbico sem rekel, danes grem na svoj tek. Počasi, predvsem pa z užitkom. Poglej koliko ljudi ti stoj ob strani preko FB, Instagrama in Twiterja. To energijo prijateljev je potrebno izkoristiti. Seveda nisem pozabil na Mp3 predvajalnik. Tokrat izposojen. Hvala mami! Haha! Psst. Nič okol govort!

Najprej sem se odpravil preko Tivolija, kjer je bil začetek težak saj sem moral pokostnico dodobra segret. Zelo lepo je bilo videti veliko športne mladine v Tovoliju, veliko mladenk s katero bi naredil še kakšen krog, vendar kaj ko sm bil tak kot po bitki. Ves razsut! Čist!

Do Stanežič in mičkeno naprej do izredno lepe cerkvice je bilo 11 km. Danes sem izbral posebno taktiko in se je držal! Na vsake 5 km gel in veliko vode. Tokrat sem se tega načrta popolnoma držal.

NightRider – večno všečni nočni teki. Nimam občutka za hitrost in kilometre. Uživancija na polno!

Kmalu sem obrnil in 20 km je bilo že za mano. Morda so kilometri leteli zaradi nočnega dogajanja v mestu vsaj jaz nimam občutka za kilometrino v nočnem delu teka. Enostavno šlo je super. V tistemu pismu, katerega mi je pustil oče za je pisalo tudi, da bo celo noč v niskem startu tudi Samo iz TopAtleta. Če bi kar koli potreboval mi je bil pripravljen kamorkoli dostaviti. Res neverjetno, da takšni ljudje obstajajo! Ker sem opazil, da ne bom potreboval pomoči, sem ga kljub zelo pozni uri poklical in mu dejal, da je vse pod kontrolo. Samo še enkrat hvala! Hvala!

Čas za nočni dodatek…

 

…in čas za skorajšnji jutranji zajtrk

Kmalu sem v »glavo« vtaknil radio in poslušal izredno dobro slovensko glasbo. Škoda ker se premalo slovenske glasbe vrti preko dneva. Hitro je bila ura pol enih ponoči v centru Ljubljane pa še veliko turistov in pestrega dogajanja.

Nočno tekanje po Ljubljani! Top Izbira

Enostavno peta etapa se je popolnoma poklapala. Kljub poznemu prihodu na »cilj« okoli 1h sem si vzel čas za vas in na hitro objavil eno fotko in prebral vaše pozitivne komentarje. Da sem popolnoma umiril telo in misli je bila ura že dve po noči, ker sem naslednji dan imel zopet delo, sem moral že ob petih vstati a vsa energija, ki ste mi jo dali vi prijatelji sem jo občutil v pravem trenutku! Hvala.

Statistika V. etapa:
Razdalja: 42.33 km
Čas teka (ni vračunan počitek): 4:35 ure
Kalorije: 3167 kcal

6. dan Ljubljana – Medvode – Žlebe – Ljubljana s centrom 42,28km

Po dnevni patrulji sva se tokrat s spremstvom mojo Costo 😉 podala na predzadnjo etapo. Zopet nočno.

Še pred nočjo se je bilo potrebno osvežiti s pravo Extremno energijo ZERO šumečimi tabletkami s prisotnostjo kofeina

Tokrat sem vedel, da bo mogoče malo težje saj je bila utrujenost pred vsemi tegobami, ki te lahko mučijo po takšnih etapah velika. Vendar s takšnim spremstvom in neizprosno očetovsko pomočjo sva kljub pozni uri začela etapo bolj previdno a vsekakor bolj suvereno.

IMG_2202
Pri 12 km polna energije in čas za PitStop!

Ko sva prišla do Žleb, kjer sta doma nana in deda (stara starša) sem naredil hitro en »selfi« ki je za v album! Nana in deda hvala za vse! Hitro sva se do opremila z odbojnimi svetili in lučkami.

TrijeAdijo!

Zopet so kilometri leteli in leteli. Bilo je super. Na vsake toliko časa sem dobil motivacijo sporočilo od Sonje. Sonja, že ve kako se to dela! Bravo in vsa čast! Ker je bilo zopet nekaj malega premalo kilometrov sva »zabluzila« v smeti Rakove Jelše z okolico.

Vse skozi sva se lepo imela. Nakar so se začeli zadnji kilometri malo vleči, vendar da nebi trajalo vse skupja predolgo sem na hitro zborbal do konca. Tako sva skupaj zborbala predzadnjo etapo!

Statistika VI. etapa:
Razdalja: 42.29 km
Čas teka (ni vračunan počitek): 4:32 ure
Kalorije: 2660 kcal

 

7. dan 4x Vič- Tivoli-Bajer-Pst- Vič 42,27km

 

Že pred prvo etapo sem napisal nekdanjemu vrhunskemu nogometašu, prijatelju ter borcu Sinetu Komočarju, da bova skupaj pretekla vsak 1 km ali pa vseh 42 km ene izmed mojih etap. Sam se je prijazno odzval in hitro sva se zmenila, da se dobiva na nekaj skupnih kilometrih. Neizmerno sem bil ponosen na takega borca, saj je sam, pred kratkim prvič v življenju pretekel maratonsko razdaljo. Bravo! Vedel, sem da bo to poseben dan. Imel sem še »rezervirano« spremstvo in trije pravi borci smo odhiteli na pot.

Zadnjih 27 km…

Zadal sem si 4 x po isti trasi. Prvi krog s Sinetom je minil neverjetno hitro, tudi pri sebi sem vedel da je zelo hitro. Ampak ni bilo druge izbire. Gremo gasa naprej!

Energija na višku. SIne bravo in hvala!

Energija, prijatelji, zadnja etapa to je to! Ker je imel Sine kasneje še druge športne dejavnosti se mi je opravičil. Naredili smo nekaj nepozabnih »selfijev«, kilometrov predvsem pa spoznal sem res srčnega človeka! Malo je takšnih! Bravo Sine in hvala!

V tretjem krogu…

Pred nama so bili še trije krogi, katere sva skupaj zmlela do zadnjega prahu. Res se je vse poklapalo. Ker so manjkali še trije kilometri sva naredila za konec še zaključek po centru Ljubljane.

IMG_243
Kadar ti ne gre vse po načrtu, se zaustavi, pogovori sam s seboj ali pa z bogovi ter pojdi naprej

Zadnja etapa je bila nepozabna, še posebej zelo dober občutek ob prihodu na »cilj«.
Zopet brez velikega blišča!

 

Statistika VII. etapa:
Razdalja: 42.27 km
Čas teka (ni vračunan počitek): 3:39 ure
Kalorije: 3168 kcal

Skupna Statistika

Razdalja: 
297.1 km
Čas tekov (ni vračunan počitek): 28:17 ure
Kalorije: 23170  kcal
Višinska razlika:  2479 m

 

To je umetnost:

Vseh sedem etap sem imel na sebi IronmanNogavice, katere so se izkazale za fenomenalne. Ponosen sem, da sem bil eden izmed redkih morda edini, da sem probal čisto nove zaenkrat še v razvoju IronamNogavice.

Utrujenost…

Skozi vseh cca 297km nisem začutil težkih nog, preprosto nikoli me niso bolele noge. Stopalni lok vse skozi pripravljen na nove napore. Nikakršnih žuljev, kljub popolnoma mokri supergi in na zadnji etapi zvitemu notranjemu vložku. Enostavno TOP roba. InterSocks Kočevje hvala za support ob takšnih projektih! Po končanem teku, sem si oblekel počivalčke in tako mišicam omogočil čim hitrejšo regeneracijo..

Mami, hvala za masažo. Odlično!

Hrana in pijača med tekom sta zdelo pomembna, kar zadnje čase morda še vedno ugotavljam sam. Na teke se rad podam popolnoma »prazen« se pravi, da pred tekom ne jem popolnoma nič in to vsaj 3 ure, kar je včasih težko. Če se ne upošteva določenih pravil se pojavi pri večjih naporih bruhaje in to ni nič kaj prijetno, saj s tem izgublajmo tako dragoceno tekočino in energijo!

Tudi pri tem projektu sem uporabljal izdelke TopAtlet ISO Energy Gele, ISO Gel, ZERO šumeče tablete, Energy Source. Veliko teh izdelkov vsebuje lahko tudi dodatke s kofeinom katere sem se posluževal predvsem ponoči, da sem ostal na poti. Povsem odkrito odlična izbira! TopAtlet in Samo hvala za odlične namige in odličen support ter izdelke. Hvala!

Napitek in pol…

Da sem se kar hitreje spravil zdravila iz sebe sem po navodilu Sonje pripravil poseben napitek

 

Prav tako preko celotnega projekta sem imel na sebi obute Saucony superge. Pri 3 ali 4 etapi sem zamenjal model copat, zaradi prekomerne izrabljenosti Mirage5. Enostavno imele so preveč kilometrov, da bi lahko zdržal podplat.

Prišel sem na drug model, kateri je bil malo težji a več blaženja, ki me ni motilo. Le ta model morda ni primeren za bolj vroče dni, saj sem imel malo več problema z notranjim vložkom pri zadnji etapi, saj je bil copat premočen in notranji del vložka se je vil. Tu so se zopet izkazale IronmanNogavice!

 

Da imam »dokaz«, da se nisem peljal s kolesom ali avtobusom, sem vse podatke beležil z odlično uro Suunto Ambit2.

 

Stanje:

Ko mi je bilo najtežje sem se velikokrat spomnil na vse vas ki ste mi pisali sporočila, všečkali ali pa delili objave. Velikokrat sem se spomnil tudi stavka. Samo še malo!

Tudi takrat, ko sem morda prvič pomisli na prekinitev projekta je bila v meni neka energija, ki je mi tega ni dopuščala. Enostavno greš naprej, morda tudi za ceno zdravja, ki pa je bila tokrat zelo blizu, vendar bodimo odkriti samo dokazovanje je nekaj posebnega. Enostavno gre za to! Vse drugo je privlečeno za lase!

Ne gre za pobirane volilnih glasov ali všečkov. Zaradi mene, tudi če ne dobim nobenega. Vem, pa da tisti ki je kaj podobnega storil je to naredil s srcem in to meni pomeni največ! Verjamite!

 

Prijatelji tako tisti, ki ste mi pomagali v službi Slovesnke vojske, tako tisti, ki ste doma čakali na kakšno novo fotko, tako tisti, ki ste me s sporočili, všečki in komentarji spodbujali, tako s tistimi ki smo se srečali na poti, tako tistimi, ki ste bili samo sekundo z mislimi pri meni lahko rečem le HVALA! Hvala!

 

Posebej se moram srčno zahvaliti kljub temu, da je bila včasih kakšna grda beseda izgovorjena ali pa morda moja lenoba ob zaključku etape pretirana mami in očetu za neizmerno pomoč pri tem zanimivemu projektu. HVALA! Vem bilo je težko! HVALA

 

 

Enostavno greš naprej, morda tudi za ceno zdravja. Riziko! Samo dokazovanje je nekaj posebnega. Enostavno gre za to! Vse drugo je privlečeno za lase!

 

 

 

7 thoughts on “MY7/42

  1. Marino says:

    Hmmmm, kaj naj rečem? Spet en čuden projekt, ki je nastal v bikovi glavi.

    Aka ti si legenda, po horoskopu bik in tako tudi, z glavo skozi zid. Nikakor pa ne za ceno zdravja!!!

    Na samem začetku nisem za delček sekunde podvomil, da ne boš uspel. Kasneje pa so km in vročina naredili svoje. Ko si mi po tretji etapi sporočil barvo urina me je močno zaskrbelo kako bo šlo dalje? Le tvoj glas preko žice na sredini četrte etape me je pomiril in dal vedeti, da, če prideš do cilja je končna zmaga v žepu. Ko sem bil zraven tebe mi je bilo vse lažje in lažje saj sem te imel na očeh. Do grdih besed pa pride zaradi vročine, dolgega sedenja na kolesu, nobene hitrosti, da sem se pozibaval kot bi bil na barki. Zadnji dve etapi sta bili res kul deloval si kot, da si komaj začel projekt

    Lej ga fanta pa smo zmagali. Iskrene čestitke, kapo dol, poklon do tal.

    “Zmaga nad samim seboj je največja zmaga.” − Platon, antični filozof

    Odgovori
  2. Anže Česen says:

    Lepo si napisal. Gremo novim zmagam naproti. Izkušnje so vedno dobrodošle in sedaj jih že nekaj imamo 😉 #hvala

    Odgovori
  3. Dario GRMEK says:

    Kot da berem akcijsko nadaljevanko. Zelo zanimivo in berljivo. BRAVO Anže…ne samo tek, tudi pisanje ti gre odlično od rok. O projektu pa samo to ; kar ti je napisal Marino, drži kot pribito in se pridružujem :KAPO DOL, POKLON DO TAL.
    Naslednjič me pa s sabo vzemita. S kolesom , seveda.

    Pozdrav obema.
    Dario

    Odgovori
  4. Marino says:

    Dario, če bo le prilika te bova povabila na kakšno noro etapo. Lep pozdrav Marino

    Odgovori
  5. Teja says:

    Dobro vemo, da je v tebi en velik trmast vrag, kateri te preganja, odkar te je tek zasvojil. Bolje droga tek, kot katera druga zvrst negative. Lepo napisan blog, ne potrebuješ lektorice, potrebuješ zdravo glavo in telo. Vendar kdaj pa kdaj se pa le ustavi, le toliko da odtečeš kak krog z babi. Še enkrat vse čestitke in vsaj toliko počitka za en krog z menoj. BRAVO.

    Odgovori
    1. Anže Česen says:

      Moja draga Babi ha ha. Mami 100 ali pa 1 krog vedno in povsod! Oo naslednjič te povabim na tek. Hvala ta vse!

      Odgovori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.