Že na začetku naj povem, da ne glej po rezultatu ali na stotinki. Rezultata na koncu ni zabeležil nihče. Ni strani in ni inštrumenta, ki bi lahko to “zacahnil”. Veliko tekačev, tako rekreativnih in tudi malo bolj resno pripravljenih dobro pozna “Ultra Celje Logarska dolina”. Lepa in močna cestna dirka.

Na strani dogodka je marsikaj zapisanega, med drugim tudi to, da:

 Ultramaratonci letos ne bodo užili lepot Logarske doline…

No, kdor koli je pravzaprav “kriv” se je precej zmotil.

Midva sva uživala v tem, kar nam je ta dogodek nudil skozi vsa leta.

Zapisali so še to:

Prva sobota v septembru je bila rezervirana za eno najstarejših in najbolj zahtevnih tekaških prireditev. Celje-Logarska dolina. Žal pa zaradi skupka okoliščin letošnji ultramaraton ni bil razpisan.

Tradicionalni ultramaraton Celje – Logarska dolina je veljal za največji tovrstni tekaški dogodek pri nas, ki pa je zaradi premalo interesa za takšne ekstremne podvige postal prevelik organizacijski zalogaj. Po tehtnem razmisleku sta se zato organizatorja Društvo maratoncev in pohodnikov Celje skupaj s Športno rekreativnim društvom Celjski sejem odločila, da dogodka ne razpišeta.

Pomembno vlogo pri izvedbi tekaškega praznika je poleg organizatorjev prevzela tudi Slovenska vojska, ki je poskrbela za pomemben del izvedbe vseh ultramaratonov Celje – Logarska dolina do sedaj. Vključile in pripomogle so tudi občine, preko katerih poteka 75 km dolga trasa. Vendar pa vedno večja logistična zahtevnost dogodka ter visoki stroški onemogočajo, da bi se ta ekstremni podvig ohranil.

Poleg že navedenih, pa je dodaten razlog, da najvztrajnejši tekači septembra ne bodo prišli na svoj račun, še nenaklonjenost večine, ki delujejo v Logarski dolini. S strani občine Solčava pa smo bili seznanjeni, da je v fazi sprejemanja občinski odlok, s katerim bodo prepovedali vse javne prireditve v Logarski dolini, v cilju zaščite doline. Kljub temu, da je ultramaraton dolgo živel, pa vedno manjša udeležba tekačev pove svoje. Morda je to pokazatelj, da je čas za novo športno preizkušnjo. Vir: http://www.drustvo-maratoncev-celje.si/logarska/logarska.htm 

Prvič, sem se tega dogodka udeležil leta 2013. Vsako leto sem trpel. Za to, da sem se udeležil svojega prvega sta kriva Janez in Luka. Oba vzdržljivi živali! 

Nekajkrat smo obdelali razdaljo Celje – Logarska. Ko sem imel nogo fuč sem spremljal Matejo, katera je razturala s to razdalajo in oddelala logarska podobno temu opisu. Spomini so in bodo ostali za vedno. Hvala vsem, ki ste trpeli z mano. Hvala!

Vsako leto je šlo morda bolje a ko sem že prepričan, da je šlo super, se je naslednje leto zalomilo. Vse je bilo. Samo še koma in smrt sta manjkali. Ampak, do tam je treba telo še kako terati. Oziroma ali je sploh to možno. A pustimo slabe stvari. Sicer pravijo nekaj v tem smislu, da slabi časi delajo močne ljudi. Dobri časi pa šibke ljudi in zopet šibki ljudje dobre čase.

In zgleda, da so dobri časi odnesli enega izmed najstarejših dogodkov oziroma tekov pri nas. Tako se je Ultramaraton Celje Logarska poslovil in ostali smo sami. Ker ni vse v tekmi, sem se odločil, da z Matejo speljeva ultro po svoje. Tako po svoje, da greva sama po enaki trasi. Še dobro, da je bila Mateja frej, da sva lahko speljala točno prvo soboto v septembru. 

Edini plan in edina skrb je bila, da začneva bežati čim prej. Ker je bila napoved prava za Logarsko je bila Mateja v avtu in tam kjer me je lahko srečala me je oskrbela s potrebnimi zadevami. Ko sem prišel na postajanke se je odprla trgovina z željami. Imel sem kar sva si pripravila, bilo je super. Videl, sem, da je bila tudi Mateja zadovoljna s tem kako mi gre. In jaz kako mi streže zadeve. Bilo je popolno… A počasi na začetek.

Traso sva imela začrtano, tako kot je bilo lani a ker je bilo prizorišče zaprto  sva šla na staro prizorišče. Bam, štart po #Suunto9 ruti in naprej. Mateja je vedela vse lokacije in kraje. Jaz se samo spomnim, kje je Mozirski gaj in kje so rožice in tisti lepi nizek mostiček.

Kilometri so se mi vrteli noro hitro, hitro celo za na blog. Ko sem rekel Mateji, da bom napisal blog, sva se pogledala in oba rekla: “Kaj boš pa sploh napisal.” Jep res je. Morda bodo slike povedale več.

Ne obremenjujoči tek brez štartne številke. Tek brez skrbi morda le ena skrb, da kljub hladnemu vremenu ostanem hidriran. 

Pri sebi sem imel tako kot vedno solne tablete na približno vsako uro sem vzel 2. Tako sem si prizadeval uravnavati solno potrebo, pa čeprav je pralo.

Oprema:

  • Salomon Slab Ultra
  • Salomon S/LAB Nso Tee
  • EXO Twinskin Short

Hrana: 

Kmalu je bilo konec. Ker si je Mateja želela že nekaj kilometrov prej teči z mano in kasneje po dogovoru sva sklenila, da avto pusti pri vstopu v Logarsko dolino in od tam nasproti k meni. Bilo je lepo a še lepše je bilo ko je z mano prebežala v navidezni cilj popolne gneče brez ljudi. Bila sva osamljena z zmago.

Zmago, ki govori:

Upanje, ki tu ga imeti, preden maraton začeti. Mnogo truda tu je dati, ko se na ta tek podati.

Lahkih nog zdaj tu je biti, ko na štart je stopiti. Dobre misli je imeti, preden s tekom je pričeti.

Trenutek sreče začutiti, ko ti je na štartu biti. Da ti sreča bode mila, prijeten dan ti poklonila.

Rano jutro, ki tu bilo, se z radostjo napolnilo. In ko želja se rodi, da do cilja priti ti.

A razdalja je velika, kraj za krajem se odmika. Močno voljo tu imeti, znoj tu treba je prezreti.

Mnogo napora tu je dati, preden ti na cilju stati. In čestitko ti dobiti, da ti pot je prehoditi.

A ob poti so ljudje,

vse najbolše ti žele. Tu okrepčila ti dobiti, lažje pot ti prehoditi.

Radost, ki jo tu dobiti, s tem si dušo napolniti. To pa da ti tisto moč, ko dobil si jo nekoč.

A lepota, ki tu bila, vse ti rane zacelila. Novo moč, ki tu dobiti, z drugimi se je veseliti.

Tek, ki pa se tu zgodi, ti življenje popestri. Moč, ki v tebi se sprostila, vso lepoto ti vrnila.

Ogromno truda so vložili, vsi, ki tek so tu vodili. Društvo maratoncev je to bilo, s prijatelji se je trudilo.

Naj spomin ne zbledi, na vse prehojene poti. Na vse prijatelje ki bili, ki maraton smo prehodili.

Kavče, oktober 2011 Herman Klemenc

Zmagala sva

Na koncu sva naredila še en sprehod po mirni Logarski dolini in občudovala mir, tišino, lepoto ter lepo vreme. Morda je pa prav, da je mir. No, malo v šali malo za res…

Ultramaraton Celje-Logarska vrni se. Mi imamo nate lepe spomine. Hvala in Srečno… 

Facebooktwittermail