Anže ČesenDopust… Vsi si ga želimo, vsi si ga zaslužimo, vsi ga imamo v mislih, a vesel sem, da sem na tisti strani, da si ga lahko tudi privoščim.
Nisem zbirčen ampak, ko sem na dopustu zagotovo za seboj ne bom pospravljal postelje.
Tokrat je bila odločitev, da zoped napademo Grčijo, natanko Kreto. Malo sva z Matejo poiskala in se odločila za razgled in nekaj več kot 150 stopnic do morja. Izbrala sva Mistral Mare Hotel na Kreti.
Grčija mi je nasploh všeč, ker so preprosti na #Easy ljudje. Počutiš se varno in dobrodošlo. Tripadvisor je malo potarnal nad hrano in neprijazno recepcijo, morda bo pa res tako. A lepo počasi.
Iz Dunaja v pozno večernih urah in z nekaj zamude že prispemo v organiziran kaos na Kreti. Mnogo avtobusov čaka na svoje kovčke. Mi smo svojega hitro našli in se vsedli na zadnje sedeže, ter se tako prepustili noči in vozniku, ki nas je uro in pol kasneje pripeljal mimo vseh zelo ozkih ulica do končne destinacije Mistral Mare Hotel. Prvi vtis na recepciji je bil malo mešan, saj je bila ura približno dve zjutraj in na recepciji malo “prikupno zmeden” receptor, ki nam vljudno preda ključe in vpraša za pozno večerjo, ki jo vljudno odklonimo.
Ko odklenemo vrata sobe 505, vržemo kufre na tla in se zapodimo na razgled. Sicer noč nam ni nudila optimalnega občutka za razgled a kasneje, ko smo se prebudili smo opazili…
Prečudovit razgled nad vso širino in dolžino Kretskega morja. Prečudivito!
Ker je dopust namenjen, da se spočijemo je bilo v prvem planu to. Seveda preko jutranje rekreacije ni šlo. Nekaj ur miganja vse drugo uživanje ob razgledih, pijači in hrani. Najraje imam jutranje raziskovanje grčije po tekaških poteh. Sicer te tekaške poti so bile včasih zelo dobro steptane, drugič malo manj a vsak, ki je bil na mediteranu ve, kako ga znajo dodobra popraskati nizki “bušmani”. Sicer je bilo na tokratni tekaški poti kar nekaj odvezanih psov, ki jih tekači ne maramo. To me je malenkost odbilo od še bolj “divjega” raziskovanja. A se nisem dal ter “strah in nelagodje” premagal z razgledi.
Z Matejo sva bila zmenjena, da če bo želela na bežanje z mano bo šla, če ne ne. Po prvem jutranjem bežanju je bil čas za raziskovanje plaže in morja. V Grčiji je sicer malo težje najti kristalno morje, kot ga poznamo v mediteranu, ampak tu je bilo kristalno čisto. Če bi vedel, da bo tako čisto bi si vzel s seboj komplet za potapljat ne pa samo plavalna očala. Morda pa vem za naslednje leto 😉
Prvi izlet smo si privoščili v bližnje mesto Agios Nikolas. TripHolidays pravi, da Áyios Nikólaos osredotoča na jezero Voulismeni, majhno krožno jezero obdano s strmimi skalnatimi stenami na eni strani in odprtimi kavarnami in restavracijami z morsko hrano do druge in napolnjene z pobarvanimi lesenimi ribiškimi čolni in racami. Predvsem je lepa ponoči, z utripajočimi svečami in neonskimi svetili, ki oddajajo refleksije po vodi. Po lokalni legendi se je tukaj usedla boginja Athena, jezero pa je bilo dolgo verjetno brez dna (čeprav se je zdaj izkazalo, da je globoka 64 metrov). Pravzaprav je bilo prvotno sladkovodno jezero, ki je bilo povezano samo z morjem, ko je bil kanal izkopan leta 1870. Nizek most prečka kanal, kar pomeni, da lahko v jezero vstopijo le majhni čolni.
Ogledali smo si tudi skulpturo “Cornucopia”
To je popolnoma nov spomenik, ki so ga tu postavili leta 2012. Kip spominja na velik rog, kip pa je izdelan iz kovine in zelenega stekla. Ta skulptura se je tukaj pojavila ne po naključju. V grški mitologiji obstaja legenda, da je bila Zevsova mati zaskrbljena, da bi se bog Cronus, Zeusov oče, odločil ubiti svojega sina, ki bi lahko prevzel oblast in ki bi zlahka strmoglavil svojega očeta s prestola. Da bi se izognila tragediji, se je Zeusova mama odločila, da mladega Zeusa skrije z nimfami. Ti so dobili navodilo, naj skrbijo zanj, koza Amalfea, ki je živela na Kreti, pa je boga nahranila z mlekom. Ko je koza umrla od starosti, je Zevsova mama obdržala rog v znak spoštovanja in hvaležnosti. Pravijo, da ga najdemo nekje v otoških gorah. Medtem ko iščejo rog, sta brata arhitekta Sotiriadis ustvarila njegovo kopijo, ki sta jo dala na ogled javnosti. -shimanovskadm
Neomejene lepote Grčije oziroma Krete smo spoznali, ko smo najeli C3 za en dan. Mnogo hribov in na stotine ovinkov smo si zadali, da smo si malo ogledali vzhodno obalo Grčije. Prvo mesto ali vasica je bila vasica Vai oziroma palmov gozd Vai, ki je ena od najbolj popularnih znamenitosti na Kreti in istočasno ena od najlepših in posebnih destinacij v celem Sredozemlju. Vai so odkrili hipiji, ki so jih nagnali na začetku sedemdesetih iz Matala in so se znašli na tem področju, ko so iskali novo zavetišče. Do začetka leta 1980 je postal Vai kraj za stalno kempiranje in se je spremenil v gromozansko smetišče. Leta 1980 pa je bil proglašen za zaščiteno področje in so ga očistili. Danes velja za eno najlepših področij na Kreti in plaža nosi Modro zastavo Evropske Unije.
Ustavili smo se tudi pri lokalki, da nam je prodala nekaj odličnih domačih banan. Palme so bile na Kreti že od antičnih časov, to kažejo zgodovinski viri, kot piše Plinij. Ime območja Vai izvira iz grške besede “vagia“, ki je ime za palme. Ne glede na vzrok nastanka palmovega gozda, je gotovo, da so palme našle v Vai idealen prostor za razvoj, saj je podnebje v regiji vroče in suho.
Po ogledu palm in nekaj zaužitih kalorij, smo nadeljevali pot proti vasicam, ki sploh niso obiskane oziroma manj oblegane s turizmom a vsaj nam prav tako lepe in skromne z neko notranjo energijo. Mepiskopi, Palekostro, Hochakies, Kato Zakros, Xerkambos, Ziros, Praesos, Mepiskopi, Analipsi, Ierapetra in zadnja a morda najlepša Kritsa. Prav tako smo se ustavili na prečudovitih plažah.
Vsekakor je bilo veliko ovinkov kar napornih, tako za malega C3, kot za sovoznike zadaj. A razgledi so odtehtali svoje. Priznam, ne morem veliko opisati o krajih lahko le malo prekopiram Grčijo oziroma Kreto iz naše Wikipedije.
Kreta je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov). Po podatkih iz leta 2005 ima dobrih 623.000 prebivalcev. Je pretežno gorat otok, najvišji vrh v pogorju Oros Idi Psiloritis meri 2456 mnm. Razdeljen je na štiri prefekture (Nomos Chanion, Nomos Rethimnis, Nomos Irakliou in Nomos Lassithiou).
Glavno in upravno središče otoka je od 70. let 20. stoletja Heraklion, ki leži na severni obali otoka in je s približno 170.000 prebivalci peto največje grško mesto. S trajektom je povezan s Pirejem na celini. Ostala večja naselja na otoku.
Na otoku so tri letališča, ki se nahajajo pri Canii, Heraklionu in Sitii. Po severni strani Krete poteka glavna otočna hitra cesta, ostala naselja pa so povezana večinoma z asfaltiranimi regionalnimi cestami.
Temeljni gospodarski panogi otočanov sta v poletnih mesecih turizem, preko celotnega leta pa pridelava sadja in zelenjave ter pridobivanje oljčnega olja (na celotnem otoku raste med 30 in 40 milijonov oljk, zato na Kreti pridelajo 4% vse svetovne proizvodnje tega olja).
Tako kot je napisala Wikipedija smo tudi sami opazili, da je oljk na tisoče in tisoče in da je otok kljub suši zelo bogat z vodo, saj smo lahko opazili tuše oziroma pipe s tekočo vodo skoraj na vsakem koraku.
Kot se spodobi za Grčijo je tudi tukaj velik pomen na cerkvah in zgodovini. Otok je bil poseljen že zelo zgodaj. Razvila se je cvetoča minojska kultura. Leta 67 pr. n. št. je bil otok priključen rimski provinci Kireniji, v 13. stol. so otok zasedli Benečani, ki so ga imenovali Kandija. Po dolgotrajnem obleganju leta 1669 otok dokončno zavzamejo Osmani. Lokalno prebivalstvo se nato v naslednjih stoletjih v številnih uporih upira osmanski nadvladi. Po letu 1830, po grški osvobodilni vojni, je bil otok še vedno pod oblastjo Osmanskega cesarstva, po Berlinskem kongresu, formalno pa po grško-turški vojni leta 1897 so otoku podelili delno samostojnost. Šele po drugi balkanski vojni in sklenjenem miru v Bukarešti avgusta leta 1913 pa je bil vključen v sestavo današnje Grčije.
A iz zgodovine v realnost hitro smo ugotovili, da je enodnevna vožnja po Kreti premalo, da bi okosili njen pravi raj. Po “celodnevni” vožnji smo uspešno vrnili našega belega C3 in se prdali užitkom našega bazena in kristalno čiste plaže.
Kreta je preprosto lepa ima zelo veliko 2000 metrov visoke gore. Ja, okoli 50! Ogromno. Je domovina cvetoče kulture in otok mnogih agrumov ter na tisočine oljčnih nasadov oljčnih nasadov ter seveda vinogradov internetni viri navajajo tudi, da je bogata s podzemnimi jamami, katere seveda tokrat nismo raziskovali in seveda Kreta je dežela gostoljubnih ljudi.
Na spletni strani palme sem zasledil, da je treba Zorbi priznati, da ima prav. Kreta je eden tistih čarobnih koščkov sveta, kjer se sreče zavedate že isti trenutek, ko vas obišče. Na svoji strani so zapisali tudi zakaj je treba Kreto obiskati…
Redki otoki so obdarjeni s tako čudovitimi zalivi kot Kreta. Tukaj boste našli vse – od dolgih in urejenih plaž do samotnih zalivov in jezer. Največji grški otok je trmastega in odločnega značaja. Kreta je grški domovini in svetu dala mnoge drzne in ustvarjalne otroke: od avtorja čudovite skladbe Zorba Mikisa Theodorakisa do najbolj zagrizenih grških revolucionarjev in politikov. Krečani vas bodo navdušili ravno toliko kot smaragdno morje in dramatična pokrajina, ki ju vedno nosijo v očeh. Tu ni stresa, preveč je glasbe, prelepih razgledov, druženja. Krečani so znani po svoji veliki gostoljubnosti, nekoč so obiskovalce doma gostili kar zastonj.
In še nekaj o hotelu. Zajtrka, kosila in večerje ne bom omenjal, ker je bilo vedno vsega dovolj in postrežba na nivoju. Sobe prečudovite, hotel je razdeljen na dva dela in vsak ima svoj bazen. Prijazni natakarji, barmeni in kuharji! Stregli so nas kot kralje… Je pa še nekaj prostora pri prijaznosti na recepciji 😉
Zelo pridne so bile tudi čistilke, katere so delale od jutra do večera in zasluga gre prav njim, da je hotel urejen in čist. Seveda ne morem mimo, da smo Slovenci kulturen narod. Saj smo bili priča, da so druge nacije malo manj.
Zagotovo bomo Grčijo še kdaj obiskali. Evharisto my Greece Friends
