Med včerajšnjim daljšim tekom sem prišel na idejo, da jo planeva na Viševnik.

Ja, med ultro se razmišlja nekako tako… Najti nekaj kar bo zanimivo in ki bo trajalo in trajalo. Aktivnost na aktivnost z aktivnostjo pri aktivnosti.

Malo računam časovni okvir in vidim, da bo treba kar hitro počivat in v hrib. Še preden sem začel “pakirati” sem poklical #1očeta in ga vprašal za mnenje, če je za… Super, fajn, greva!

Hitro v “najboljšega soseda” po dobrine (če sem že povabu, more bit vse cakom-pakom)!

Ker sem bil še našpičen od teka sem se prizadeval, da jo hitro pobrišem na drugo stran, vendar ni šlo. Ob desetih me pokonci vrže lakota in bil sem že pred televizorjem sicer neobičajno ampak samo tako sem lahko “preživu” zaspat ne in ne. Kakor koli sem se “obrnil” sem čutil utrip. Povsod! Eh nič jutri bo zanimivo.Ura že polnoč in čez…

Ko mo je končno zmanjkalo je “jabuk” ob 2h javil da naj se spravim k sebi! Nahrbtnik pregledan (luč, pijača, hrana in nekaj malega za preoblečt – hribi). Sicer sem pograbil standardni nahrbtnik, ki ga že sto let prevažam s seboj. Se pravi notri je vse živo, samo žabe ni.

Že cez nekaj minut gledam vzporedno cesto proti Ljubljani, katero sem pred 5-6 urami “tlačil”. To je to!

Ob treh sem že v Ljubljani. Edina norca na cest in že se skupaj peljeva do Pokljuke, kjer pri vojašnii pustiva utrujenega C3-ja.

“Ček” opreme in planeva v hrib, počasi in z užitkom. To se zgodi enkrat na 100 let. Se pravi, danes je bilo to prvič, da sem “Costo” zvabil v visokogorje. Super vzdušje! Vreme 1a+! Bravo! TOP!

“Ček” opreme in gasa #niceandeasy

Lepo počasi napredujeva po standardni poti do prve in druge žičnice Viševnika. Seveda vmes zabava in en tavžnt slik. Danes je najin dan!

High5 – energija

Malo se na sredini vzpona odpočijeva, popijeva in zopet en tavžnt slik! To je to!

Ko sva bila približno 200 metrov nad vrhom je začelo pihati. Nič, greva kar naprej, da se gor preoblečeva in zavijeva v astro folijo ter počakava sončni vzhod.

Do vrha naju loči samo še en tisoč slik #GoPro

Vrh dosežen, hitro preobleč ter počakat sončni vzhod brez astro folije he he! Seveda iz nahrbtnika za celo brigado vzameva nekaj energije!

Yes! Vrh dosežen, razgleda, ki ga ne more kupiti MasterCard!

Takoj, sva vedela, da bo vreme super sicer je en oblaček prekrival zgodnji sonček vendar se je potem vse razkadilo in zopet 1 miljon slik.  Sicer, ker nisva bila sama (en par je prišel kasneje) sva mogla “pazit” kako se obnašava, saj včasih najinih jutranjih “štosov” sem pa tja kdo ne prenese, razume..he he

Vedno in povsod #ironmanSocks 3’4

Takoj, ko je sonce močno posijalo, se je pogled na Triglav in okoliške hribe neizmerno pisano obarval. Toooo! To lahko doživiš samo v hribih! Jes!

Enostavno #Top #TriglavMojDom

GoPro in najine “domiselne” poze so prišle sedaj na račun. Zabava, zabava in zabava. Zakaj pa ne! Pravijo, da je nad dvatisočakom vse dovoljeno…

Uff 252m #RekordPlanica

Še vedno sva uživala v igri barv…

Nov umirjen ter svoboden dan. Je povsod tako…
DCIM114GOPRO
Razgled ob razgledu… #NajTraja
“Ejj, prid sem”!
NeverStopExploring
Sebek ali Selfi… Važno, da se uživa!
Kelvini z občutkom…
Takšnih razgledov in temperatur barv, se človek nikoli ne naveliča!

Črni ptiči (vrane al pa kavke) so naju začele napadati.

Sova ali kvadro kopter…

Midva pa nazaj z GoPro-jem…

“Letalski” napadi so se nadeljevali

ter vojaškim zasledovanjem v formaciji “bom jaz, bom sam”.

Norčije so zakon #NeObjaviKarTeLahkoGnjavi – to me zih ne bo

Še pred odhodom ena šponska…

#IronmanSocks vedno z nami

Ok greva, sicer GoPro ni javil pomanjkanje filma ampak čas naju je priganjal. Kam? V dolino!

V dolino, neee

Zakaj? Ne veva? Ja, Veva, danes sva imela planiran izlet do Viševnika in nazaj. Sicer nama je  bilo obema žal.

Še enkrat Dedi!

Vendar načrt je načrt. Ko sva prišla v Ljubljano smo odšli skupaj na čaj v Ljubljano, potem pa vsak po svoje. Eni bolj pridni kot drugi ter v službo, drugi na tek v domačo Ivančno.

#NeverStopRunning

Bilo je lepo in ta zapis na blogu sem zapisal samo zaradi tega, ker sem danes preživel res lep dan z očetom, ki je bil neizmerno vesel ter spoznal čar visokogorja.

 

Naj vas kilometri, višinske razlike, čas ali druge tehnikalije nikoli! Nikoli! Ne ovirajo pri početju. Počnite to s srcem in trmo!

A.Č

6 thoughts on “MyDayMyDad

  1. Marino says:

    Aka, danes je bilo fantastično, fenomenalno, enkratno. Neizmerno sem užival. Hvala za vso logistično podporo. Ta tvoj nahrbtnik pa res vse prenese, če bi dobro pogledal bi res še žabo najdu. Res sem ponosen, da si tak fant od fare. Hvala!!!

    Odgovori
  2. Gorazd Pelcl says:

    Anže… Ne moreš si zamišljati, s kakšnim veseljem prebiram zapise na tvojem blogu. Enostavno so top, vedno napišeš tako, da te potegne noter(no vsaj mene). Ko pa zapisu dodaš še fotke (ni kaj, vidi se, da imaš fotografijo v malem prstu), je pa vse skupaj fenomenalno.

    Hvala za to, da deliš svoje nore dogodivščine z nami 🙂

    Odgovori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.