MyFirstUltraTrailRace

Jepp! Na vrsto je prišla #UltraTrail dirka. Splet naključij je želel, da sem se prijavil na stotko. Nič kaj dosti ni bilo za razmišlat. Teden pred Ultra-Trail® Vipava Valley je bil kar pester (trojke, wingsi…). Ampak, če smo si tako zastavili mesec maj, ga je treba zdelati.

Priprave, ki so zelo pomembne za takšne in podobne teke, so bile narejene že v glavi, samo opremo je bilo potrebno pripraviti in se pojaviti ob 4h v Vipavi za prevzem štartnih številk. Se pravi, zgodnje sobotno vstajanje. Spanca oziroma utrujenosti me ni bilo strah. To bomo že, a pred očmi mi je utripal napis Trail.

Velikokrat sem si sam pri sebi rekel, če smo Goričko, bomo tudi tale trail. Velikokrat!

Nekj urc pred spanjem sem se oglasil pri TopAtletu, da sem se popolnil z energijo. (ZeroTabletke in nove odlične tablice ProteinSnack z brazilskimi oreščki, goji jagodami ter s chia semeni) – huda roba! Brez glutena in brez laktoze.

Ok, BAG S-LAB ADV SKIN 12SET, pripravljen. S-LAB SENSE 5 ULTRA tudi, spolirane in že nastrpno migajo 😉 Na roki kar dve uri Suunto3Vertical in Ambitova 2. Ker je vzdržljivost boljša pri dvojki, sem ju malo vzel za testirati…

Gvarana v posebnem žepku. No kar cela tablica gvarane. Vse skupaj sem jih zmazal 6-7. Pia, pravi, da jih lahko jem kot bombone. Pa sem jih vzel…Držijo še danes 😉 

Vstajanje ob 2h, zajtrk klasika med, kruh, čaj…

V Vipavo pridem okoli 3:50, nobenega nikjer le nekaj prostovlcev je ravno prišlo, da je Česnov C3 primerno usmerilo na “parkerplac”. Dvig številke in hop na toplo v avto, kjer sem počakal na malo večje število tekačev, da smo kakšno “pametno” rekli.

Predno se je začelo daniti, sem se namazal z odličnim balzamom Born Protect Extra, je močan balzam, ki zaščiti dele telesa s slabim krvnim pretokom (stopala, kolena in kite). Balzam se postopno segreva in daje dodatno zaščitno plast na kožo. Idealen za temperature od 0 do 10°C.

Jaz se kar “cel” namažem. Vse odkrite dele namažem, kolena, stegna, roke, vrat ter obraz. Pri glažnjih, kolenih, komolcih, zapestjih, vratu… Tam imamo zel malo maščobe in to so nekakšni naši radijatorji, katere moramo dobro namazati saj tam nimamo nič toplotne izolacije. Vsaj tako me je naučil moj Bear 😉

Ko se uredim in pripravim za odhod na cilj zagledam Jana Flisa, mladega a neustrašnega ultra tekača. Z nami je bil na #UltraGoričkoPiran. Ha, na hitrco nekaj besed in že se skupaj maževa z Born kremco 😉 Rad “šeram” kar je dobro.

Še malo in gremo skupaj s klapo na start. Glava mirna a v sebi skrivam neko nelagodje, prva UltraTrail preizkušnja. Težka bo, a bo! Bo! Ko sem srečal prijatelje, tako tiste katere že poznam in tudi tiste, katere poznam samo preko socialnih omrežij je nekakšno “napeto” stanje v telesu zapustilo duh nelagodja in umirjenost pred startom se je še povečala. Super, to je veliko.

S klapo naredimo nekaj fotk za spomin, morda se ne vidimo nikoli več 😉 Ej! Ultre so ultre 😉 Hec, malo tako za spomin in fotografsko odvisnost 😉

Novi – stari prijatelji! #Gremo!

Malo se še pogovorimo o planih in približnim prihodmom na cilj. Ej, pa ti veš kdaj je to. Ne! Na takšnih tekih je zelo težko določiti prihod na cilj. Tudi zelo težko je predvideti, da bi skupaj z določeno skupino bežali. Težko je vzdrževati nek določen tempo. Tu gre za prilagajanje nekoga nekomu in to je zelo težko! Trasa dolga in ne predvidljiva.

Palce in copatki našpičeni. Mi pa tut en mal

Še 5 minut in gasa v neznano. Najbrž v hrib 😉

Nekaj se nas je nabralo. Kljub velikemu številu “odpovedi” zaradi slabega vremena smo bili mi pripravljeni na vse. #Vedno

Pogledaš levo, pogledaš desno – klasika. Ene in iste face.

DCIM157GOPRO
Miha Vidali. Odličen športnik, še prej pa človek na mestu! Prvič smo se spoznalni na Formaratonu v Tivoliju.
Še nekaj “Selfiranja” in gasa dalje. Nekdo je reku, da Salomon izpade iz igre. Eh, še bolj močno sm jih zategnu. Itak, da smo zmagal 😉 #SalomonRunning

Pok in gremo… Vsak po svojih zmožnostih, vsak po svoje izkušnje in vsi v eno smer – v hrib! 😉

Še dobr, ko sedaj pišem in “lepim” fotke gledam Movescount zemljevid, da sploh vidim kje sem se potikal. Upam, da bom tudi fotke lepil po kronološkem zapisu, če mi morda katera uide ne zamerit, ker tale dirka mi je dala… No, v glavnem, večinoma časa sem gledal neke copatke pred sabo, nekje tudi skale, blato, morje vode, travo… K “bk”, v tla, zelo malokrat sem se ozrl na okoli, da bi občudoval lepo Vipavsko dolino. Aja, megla je bla. 😉

7
Jezn Hubl 😉 #MiPaZaDihani

Hitro smo se začeli vzpenjati 400, 600, 700, 800, 900 metrov, sam hrib in sam hrib.  Razgledi bi bili fenomenalni, ker pa je bilo vreme primerno za vojake in tekače se je bilo treba zadovoljiti z malo manj lepšimi razgledi.

Tempo je bil ošter in kar prehiter glede na razdaljo, ki je še pred nami. Kratki rokavi in kratke hlače so bile primerne, saj je bilo zelo toplo-soparno v gozdu. Tako, da je bila izkušnja, ki sem jo iz ceste prinesl na gozd odlična “izbira”.

Hitro, morda prehitro smo prišli na “lepe” razglede. Bogo je vse dokumentiral in poskrbel za lepe spomine! Hvala Bogo!

Hiteli smo v smeri Predmeje v smer Golak – seveda v hriiib 😉

Srečko, je vsake toliko časa fajn zavpil, da se je človek kar mal streeznu 😉 #car

 

Tole so prave potke za Traile. Rahlo gor, rahlo dol, nekaj ravnine… Malo po pašnikih, malo po kamnih… V glavnem lepo!
Kristi, kam se ti mudi. Priznam! Sm si reku, tole bo #jeba!
Hmm najbrž razgled v smeri Mlinotesta 😉
Približno tako, sem preživel celih 105 km sam gasa. Razgleda in uživancije pa nič #mordaNaslednjič

Ker si nisem doma pogledal natančne proge še danes težko razberem kje sem kdaj bil. Da, #Suunto je vse lepo beležil, vendar težko razbrati iz fotke kje se točno nahajaš. No treba bi bilo pogledati podatke slike, kdaj je bila narejena in potem pogledti časovno sled GPS-ja…

Pravijo, da kjer je ogenj je tudi dim. Jaz pa pravim, kjer je gor je tudi asfalt 😉 In končno nekaj malega za moje nogice. Ko sem zagledal asfalt sem takoj “zmagal” uff lepo gre.

 

Asfaaaalt a ne pozabt, zobet v hriiib 😉
Ej! En selfi z IKSOM 😉 #XLegenda, je klical tudi Mariiinooo
Pa še ena lepa z drugo #legendo 😉 Pardon se opravičujem z mentorjem
Gremo v smeri Mali Golaki. Ja, kmal bo konc asfalta potem pa dolgo časa #gmajna

Tempo še vedno oster, tu je Kristi kmalu pobegnil naprej, enostavno je imel hud tempo. Nč počas se bo treba umirit in “njadt” ekipo ki bo šla malo manj na “nož”. Pred sabo zagledava Mihata, Žigata in Srečkota ter še ostale norce. Morda bo to prava ekipa. Kristi šiba naprej. Pijem, pijem skos sam pijem! Jedu nisem nč, k mi že tako ali tako ne paše veliko. A možgane bo treba nafilati, te pa nafilajo mišice… A treba bo! Bomo že, samo pij!!

Kar hitro je sedil spust iz Golakov. Po cca. 28 km že malo zdelan, se pravi ni tako kot ravninskih 28. 😉 Zanimivo bo!

Od tu naprej sva z Mihatom borbala v duetu!! Noro!

Pri spustu iz Golakov sva z Mihatom Vidalijem šopala kilometre v sistemu buddy, duddy-ju 😉 Tudi tokrat sva bila vesela Bogota, kateri je spremljal ženo Marijo, ki je izvrstno šopala stotko! #respect!

Po 30 km vse ok, glava, noge…vse tako kot je treba bit. Že stokrat premočeni do kosti a kaj čmo sej smo plačali, da bomo mokri, blatini in utrujeni #zanimivo

Vse skozi nas je tudi podpirala Mojca Radovan, lepo jo je bilo videti 😉

Koča na Mali Gori je bila že za nama, prav tako Kucelj. Vseeno mi je bilo kje je najvišji vrh današnjega teka, res čisto vseeno a je to Mali Golak ali kateri koli drug vrh, imal sem v glavi Nanos! Nč borbala sva dalje!

Hitro sva se bližala Vitovljam, kjer stoji lepa cerkev Sv. Marije. Uff tole more biti nor razgled! Lepo! #GoPro ven in malo “pofotkat”. Tudi tam je bila Mojca 😉  #lepeFotke! Hvala

 

#SlovenijaVipavskaDolina
Vesela in polna energije 😉 #zaenkrat
Zelo lepa KT Vitovlje cerkev Sv. Marije #MojcaTopFotka
Prostovoljcem vsa čast! #hvalaVam. Tanja, hvala za fotko

Za nama je bil že maraton se pravi cca 40 gorskih kilometrov, 6 ur teka ter cca. 1100 nadmorske. Zanimvo. Zaenkrat vse ok, le razporeditev v moji “torbi” mi ni bila všeč saj si nisem želel sleči jopiča, Zero tabletke so pa bile v zadnjem delu (zaprte) sicer sem Mihata prosil, da mi zrihta zadevo, vendar sem bil jezen sam nad sabo, saj si nisem dobro razporedil robe. Drugič potrebno malo bolj premislit in zračunat!

Ni kaj! Gremo dalje, še predno sva šla naprej sem se nalival z vsem živim, želel sem nadomestiti porabljeno količino “vode” in “kalorije”. Pij, samo pij! To te bo rešilo!

Miha pravi: “Česen greva”! Ok, greva! Skos me je gnal!! To je to! Greva!

Pri Batujah je bila KT z namenom, da si lahko privoščiš malo “več”…

DCIM157GOPRO
Mojca Radovan iz Strave 😉 Ha ha #Thanks za lepe in spodbudne besede!

Na slabih 50 km (slaba polovica), te je čakala vrečka z dobrinami, katere si pripravil že na štartu. Iz štarta so prinesli robo na KT Batuje. Tu si imel kar si hotel, za preobut, preoblečt, pojest, popit, mamila… Vse kar si pripravil v vrečko presenečenja.

Sam sem sicer imel v tej vrečki s številko 86 bolj malo stvari nekaj energije od TopAtleta in kot bi rekel Žiga zemljo. Spijem in  pojem sendvič z avokadm in gasa. Malo brskam po vreči, kjer bi se skrivala moja kokosova voda, ki sem jo sanjal že 30km 😉 Ni je! Jeba! V nahrbtnik “stlačim” dodatno energijo, malo se poslikam s frendico Mojco in malo skupaj pozitivno pohecamo in gremo dalje!

No tudi tokrat nas je pričakal Bogo! Bogo, veš da smo videli, da imaš tudi ti v Sloveniji svojo vas! 😉 #NiBloEnergijeZaFotkatTable

Bogoooooo

Nč, pa sva šla dalje! Miha se je preobu in hitro sva štartala po asfaltu naprej, no kmalu je bil zopet pesek, blato, kamni, voda, trava, korenine… vse sam betona ne 😉

Kdaj pride na vrsto mučenje? Pa v tako lepih krajih… #kmalu
Zdravko, je nekaj km bežal z nama, potem je “pobegnil” 😉

Jep tu je kriza, pri približno 62-66 km sem padu v krče, uff jeba! Še več kot 40 km do cilja jest pa v krčih. Hmm vse je bilo ok, glava ok, samo krčev si nisem želel. Aaaa!

Kmalu prideva do najlepše KT Erzelj – Vinarstvo Miška. Tam pa zagledam Dunjo, ki mi je hitro pomagala pri sprostitvi  napetosti mišic in naredila na hitro eno masažo. Prejel sem še lepe pozdrave od Lovšinovih! Eh to je tut ena #Srčna familija! Hvala!

Sva
Ko vidiš, kaj vse so pripravljeni narediti navijači, da ti dvignejo nivo energije…. Enostavno #BrezBesed Dunja hvala!!
Tako nekako je zgledala naša trasa… 😉
Nč šparat 😉
23i
Dunja, tuki ste me rešil!

Na KT 07 sem si privoščil 2min masaže in “pest” soli. Kasneje mi je še Miha dal dodatne elektrolite… Tu me je je bilo strah, da bom končal v krčih. Vendar…

Mamila delajo svoje. #ŠportJeZakon

Na cca 67 km mi je Miha reku, če bom rabu kakšno pomoč (tabletke, masažo…) Naj se prvlečem do cca 81 km in naj tam “poiščem” njegovo boljšo polovico – Poljo, katera mi bo nudila, kar bom potreboval.

Od tega trenutka je naredilo nekaj v glavi. Nekako tako… Ok, on se sedaj od mene “poslavlja” (kar je logično ne bo 40km cepljal ob meni). To je jasno in razumljivo. “Hmmm Anže kaj bova naredila” je rekla glava. Od tistega trenutka sem se ga držal. Držal sem se ga kot klop!

Zdravko je pobegnu 😉

Ko si na psu, najdi motivacijo, v sebi ali v okolici! Naj te nekaj “fura” dalje!  Tisto nekaj čisto malo več! 

Volj in smeh ne smeta nikoli popustiti ali izginiti tudi takrat ko je težko, najtežje 😉

Blo je vroče in soparno k ps! Res toplo in krči so bili vse skozi na meji. Vendar ne, ne smejo me zjebat! Ne, ker bom potem ostal sam in če ostaneš sam, je še težje. Uff! Zaenkrta gre!

Nia in Polja HVALA!!!

Skupaj prideva do cca. 81km kjer ga čaka boljša polovica in žena ter hčerka od #iXa ; ) Žiga X Gombač, nevrjetno srčno familijo imaš.

Polja in Nia sta mi v Podnanosu nudili hitro masašo, Miha mi je dal dve tabletki elektrolitov in še dve za v žep. Vedel sem, da bo na Nanos zanimivo, vendar ne nemogoče. Pred tem sem bil še zelo vesel, da sem temno rumen urin spravil na svetlo rumen. Vedel sem, da sem zmagal! Morda celo začel malo uživati v dežju in burji.

Sekundo in pol je za nama prišel tudi Kristi. #Legenda je zgledal kar zdelan sicer ne tako kot jest ampak sem ga vidu, da #Borba! Vedu sem, da bo zborbal!!

Hitro sva se pognala na Nanos. Oba veva kakšno vreme je lahko na Nanosu, še posebaj na današnji dan. Večinoma časa je padal dež sem ter tja malo bolj malo manj. Za kakšno urco je tudi na trasi posijalo sonce a na poti na Nanos je bilo popolnoma drugače.

Dihanje globoko in v nekem ritmu. Zabadanje palic tudi v asfalt v “nulo”!  Le upal sem, da Mihata ne moti ker tako energično zabadam palice vse povsod in da sem ga že 1000x zadel s čevlji v njegove palice. Enostavno bil sem mu kot klop, le tako sem vedel da lahko ostaneva skupaj. Kazalo je odlično. Bolj sva rinila v hrib bolj je pihalo in deževalo bolj sva pete rinila v zemljo bolj je bilo mrzlo. Ni bilo kančka energije, da bi kaj govorila…. Nič samo dregetal sem k ps! uff!

“A se oblečeva” je bil stavek… Ja, aaaaa zebe! Hitro, oblečt in greva! Greva! Ni bilo volje da bi potegnil #GoPro iz žepa, ki je bil oddaljen 5 cm. Ni bilo energije za nič vse sem preusmeril v korak za korakom 😉

Ko prideva malo pred vrhom le zberem energijo in rečem: “Miha tale fotka je vredna #miljonEvrov”!

Realnost….

#Top in sva bila na vrhu! Jea!! Samo še spust! Na KT je bil gospod, ki naju je futral k ata, še Nutelo nama je namazal in…EJ! to morš vidt! Noro.

V “sobi” je bil še en Italjan, ki ga je dobro “treslo” uff!

Malo sva pojedla na hitro popila vroč čaj z mrzlo vodo in gasa v dolino!! Samo še spust! Krčov ni! Greva! Vesela! Hitro se je stemnilo in lučke na glavo ter po 3km spusta nama reče sotekač, ki sva ga prehitela ko sva šopala v dolino, da je še cca 45 km teka. Malo sva bila  presenečna. A oba sva vedela, da je pred nama cca 3-4 km nočnega teka v dolino. Celo nazaj sva imela energijo gledati, če nama kdo sledi 😉

Anže nekaj slišim… Ej, tut jest zdej… Vedela sva, da imava do cilja samo še nekaj metrov! Jaaa! Vesela! Vesela zborbala sva noro dogodivščino za oba je bila to prva 100kUltra. Jes! Zmaga, zmagala sva pa tudi, če sva prišla 3 ure po prvemu Toniju in odličnemu Tilnu ter Iviju! 😉 Norci! In vsem ČESTITKE!

2210 #Noro

Po 15:27:55 urah sva prišla premočena ter blatna na cilj. Vendar vesela, da sva “preživela”. No vsaj jest, Miha je bil videti popolnoma svež, tako kot celo traso! Hvala prjatu, dobro si me zvleku skozi traso! #Car

Sledilo je tuširanje sicer v malo bolj hladni vodi, meni je uspelo samo do nog 😉 ter malica. Ker smo imeli malo težav glede opreme smo nekako skombinirali in hitro smo se spravili v malo bolj topla oblačila.

Sicer sam sem bil popolnoma izčrpan, tudi sililo me je na bruhanje. Copatki so bili tako ali tako že pobruhani, saj med potjo ni bilo časa za “pavzo”, še za to treparijo ;). Ok, to vem in poznam filing po tem ko si popolnoma “užet”! No vsaj veš, da si dal vse od sebe.

Poljo in Mihata sem sicer morda z malo manj dobro vidno vožnjo (malo so me leče hecale) pripeljal v Ajdovščino, kjer sta imela odličen hostel 😉

Oba sem bil res vesel, saj sta mi tisti dan nudila vse! In komaj čakam, da si skočimo v objem. Nabrž že spet v tekaški opremi 😉 Hvala prjatla!! #respect

Sam sem odšel nazaj na Gradišče, kjer sem počakal Jana skupaj s Kristijem. Z mojo legendo Kristijem sva zopet zapadla v debato in lepo skrala čajček in kakav 😉 Luštno je blo in celo toplo.

Oba sva bila zelo vesela, da sva pričakala Jana, ki je zborbal noro dirko! Čestitke Jan!! Vsa čast. Ura je bila okoli 3h, ko sem se usedel v avto in hotel odpeljat do Ljubljane… Odločil sem se, da počijem za eno uro in potem pičim nazaj v Ljubljano. Odločitev pravilna in brez problema na AC proti Ljubljani. Ker smo pokurili nekaj kalorij sem se malo “nalovdal” in pot je bila lažja.

Ker pogled… Če so bli pa Romuni….. #niZajebacije gvarana še drži 😉

Da, bi potekala vožnja še lažje… naš C3 poskrbi za zabavo #Crazy….

 

Ok, nazaj k resnimi zadevami 😉 Ko prideš domov je največja težava urediti vso #razbito” opremo a tudi to smo zmogli 😉 Kasneje na kosilo k nani in popodlne že na delo – služba je poskrbela za aktivno generacijo do 23ure 😉

 

Poleg spomina na #UltraGoričkoPiran, steno že krasi nov modni dodatek 😉 Legenda mi je pa še pripravil posebno presenečenje, ki ga žal ne smem razkriti #mordaKjeNaSamem 😉

 

Tako imamo in naj #traja…

 

Zanimivo…

Glava:

Bistvo pri takšnih tekih je seveda pretečena razdalja, pred dirko. Zato sem bil prepričan da bo šlo, vsaj #upal in #prizadeval sem se.  Utrujenosti sem se že navadil, tako da tudi to ni bil možen problem. Vendar nikoli ne veš. Vreme je takšno kot je. To me ni motilo. To ne morem spremeniti, tekli bomo v takšnem ali v drugačnem. Druge ni. Vem pa kakšen vpliv ima toplo vreme in mrzlo vreme na moje mišice. V glavnem paše mi mrzlo vreme! Molil sem ga in ga dobil 😉  S psiho nisem imel problemov, kar mi je zelo všeč. Pač greš!

 

Prehrana:

Jutrani zajtrk: Kot sem že neka tavžnt besed gor napisal, popolnoma klasika to kar imam rad. Vzel sem še gvarano in aspirin. Tudi tokrat sem ostal zvest TopAtletu saj sem si pomagal z Zero tabletkami, ki so polne elektrolitov. Morda sem jh med tekmu popil malo premalo. Še bo treba piti. Med dirko sem kar eno celo tableto raztopil v ustih, da prime čim prej! #NaMuč! Surova hitra energija. Pil sem tudi Spirulino, Baobab, Maco vse skupaj sem imel namešano v mal CocaCola flaški, eno sem spil na cca 35 km drugo pa počasi žulil do cilja. Vmes sem jedel Proteinsko tablico ter na postojankah kar je prišlo pod roke. Sicer mi veliko ni pasalo, tako je na ultrah! To je treba spremeniti…

Oprema:

S-LAB SENSE 5 ULTRA so zdržale celo pot na nogah brez žuljev in nelagodja.  Zelene hlače in majica sta skrbeli za prijetno kompresijo tudi ko je bilo vroče in ko je bilo hladno. Ko je fajn zahladilo sem si oblekel S-LAB LIGHT JACKET, ki je kljub svoji navidezni lahkoti odlično varoval direkten stik z vetrom, mrazom ter dežjem. Odlično so seizkazale tudi InterSocks Salomon nogavice S-LAB EXO.

Suunto Ambit urci sta lepo beležili “rezultete”.

 

Tehnikalije po Suunto uri http://www.movescount.com/moves/move105376457

Čas: 15:27’55.1h
Razdalja: 106.59 km
Kalorije: 9433 kcal
Višinska razlika: 5480 m

Rezultati: https://www.stotinka.hr/eng/race/600/total_rank

 

Po Ultri:

Kaj se dogaja s tekačem po Ultri, no vsaj meni. Noge lahko zatečejo, velikokrat se mi zgodi, da po ultrah kakšen dan z zamudo postanejo tačke zatečene (odvisno od napora). Meni zatečejo noge od gležnjev navzdol, sicer po dveh dneh vse skupaj izgine. Z žulji nimam problemov, tako da o tem ne bom napisal nič 😉 😉  #HvalaTistemuZgoraj

Če sem zelo izčrpan in če so bili prisotni krči, se telo nekaj dni privaja na bolj počasno odzivanje. A tudi to po nekaj dneh izgine. Najbolj zanimivo je, da je moje tole po takih tekih še nekaj dni naspidirano oziroma ne čutim utrujenosti. Sicer zadnje tedene imam kar veliko tekov in se morda kakšna utrujenost le pokaže. #legalBiČeNe

Ker pri takšnih tekih porabimo veliko kalorij, sem kakšne 2 do 3 dni kar precej v hladilniku 😉

Najraje imam,  da te “težke” dni preživim aktivno le tako lahko organizem povrnem v “prvotno” stanje. Vse intenzivnosti ta čas so na #easy!

Tako nekako se odziva moje tolo po #zanimivih tekih. No glava pa že razmišlja o novih tekih 😉

 

Borbajte, dokler lahko… Vedno, povsod!  Samo borbajte!

Hvala vsem za podporo! Brez vašega navijanja, spodbujanja ter vseh vaših lepih gest bi bilo težje! Hvala prostovoljcem in organizatorju za odlično označeno pot!

#NeverStopRunning

 

Facebooktwittermail

2 thoughts on “MyFirstUltraTrailRace

  1. Napisano od prve, kot se reče. Žmohtno, duhovito, pošteno…
    In kljub jebenemu vremenu vabljivo tudi za koga drugega, ne samo za nas ultraše. Poleg tega pa še super čas! Čestitke za oboje, lauf in pisanje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.