MyGreece&UltramaratonLogarskaDolina

Kakor hitro se je bližala dirka Ultramaraton Celje-Logarska Dolina tako hitro se je bližal dopust in malo počitka pred “logarsko”.

Grčija in dopust, meni osebno najboljša kombinacija. Hitro na letalo in že smo pristali na Krfu ter odšli v mesto Gouvija, kjer smo preživeli 7 dni počitnic na off. Da ni bilo popolnoma na off sva z deklino na hitro sestavila plan. Nekaj hoje, nekaj avta, nekaj čofotanja. Uff pa še rima se.  Namen je bil da se malo spočijemo in nekaj vidimo, če smo že v Grčiji.

Grčija je takšna kot sem jo vajen. Razhajkana na prafaktorje s prijaznim prebivalci. Veliko zapuščenih objektov, veliko smeti in veliko obnovljenih a pozabljanih že nekaj deset let starih objektov.  Letos nismo bili tako v “divjini” kot ponavadi in moram reči, da se ni ravno občutila domača Grčija, zato smo pa odšli večkrat na sladoled v bližnje mestece. Odšli smo tudi na plažo kjer smo bili s starši nekaj let nazaj, da bi mi kdo rekel, da bom peljal na počitnice tri dekline, bi se mu smejal in ga raje povabil na ultramaraton, vendar…

Tako je in tako je prav, skupaj smo uživali na mivki, pesku, pod vodo in ob ameriški vodi. Najbolj je bilo pa takrat, ko je “ql fotr” zganjal traparije. Da nismo bili samo na off smo odšli na nekaj skrivnostnih a tako znanih lokacij. Obiskali smo palačo Achillion, ki jo je dala zgraditi avstro-ogrska cesarica Elizabeta – Sissy. V sami notranjosti palače je muzej Ahila s prečudovitimi vrtovi, kipi, sobanami predvsem pa lepim razgledom nad mestom Krf. Prečudovita zgodovina katero je treba spoštovati in negovati. Da ni bilo preveč v slogu šolske ekskurzije smo se odpeljali naprej v mesto Paleokastrica, kjer smo po nasvetu Mihata našli odlično lokacijo za off urco (La Grotta Lounge and Pub). Da je bilo še bolj adrenalinsko smo se hitro odpeljali v mesto Sidari ter zaplavali skozi Canal D’amour.

Kanoni in Mišji otok (krf.si)

Malo južneje od glavnega mesta je okraj Kanoni, ki je ime dobil po velikem topu , ki je še danes razstavljen na vrhu griča. Od tu se razprostira čudovit razgled na Pontikonisi ali Mišji otok. To je tudi eden najbolj fotografiranih prizorov na Krfu. Če vam ni do hoje po stopnicah, se lahko usedete v kavarno, si privoščite kakšen frape (grška verzija ledene kave) in uživate v razgledu. Lahko pa se po kamnitih stopnicah spustite do morja, kjer ozek betonski most vodi do majhnega otočka Vlacherna, na katerem stoji  samostan Panagia Vlacherna, ki je bil namenjen ženskam. Zgrajen je bil v 17. stoletju našega štetja in slovi po svojih freskah in ikonah. Ob betonskem mostu čakajo čolnarji, ki vas lahko odpeljejo na  znameniti Mišji otok, ki je razglašen za naravni muzej. Po legendi je otok nastal iz ene od Odisejevih ladij, ki jo je jezni bog morja Poseidon spremenil v kamen. Na otočku stoji Pantokratorjeva cerkev, katere starost sega v 13. stoletje.

Opazovanje letal pri samostanu Vlacherna (krf.si)

Za veliko obiskovalcev pa je najbolj zanimivo opazovanje letal, ki pristajajo in vzletajo  na krfskem letališču . Letališče je v poletnih mesecih zelo aktivno in na letalo ni treba dolgo čakati. Že od daleč se zasliši hrumenje motorjev, ki postaja vse glasnejše in glasnejše, ko se letalo približuje. Nad nami preletavajo tako nizko,  da bi se jih skoraj lahko dotaknili z roko. Občutek je neverjeten.

Palača Achilleion (krf.si)

Palača Achilleion stoji v vasici Gastouri, nad Benitsesom.Pot do nje je dobro označena. Palačo je leta 1890 dala zgraditi in opremiti avstrijska cesarica Elizabeta, znana tudi kot Sissy. Uporabljala jo je kot poletno rezidenco. Ker je bila cesarica obsedena z lepoto, se to odraža tudi pri palači in njeni lokaciji s prekrasnim razgledom. Všeč ji je bila grška mitologija, najbolj pa jo je impresioniral mitološki junak  Ahil, po katerem je palača tudi dobila svoje ime. Na vrtu stoji tudinjegov kip.

Sissy je bila leta 1898 umorjena in palača je do leta 1907 samevala. Tega leta jo je kupil nemški Kaiser Wilhelm II, ki je palačo preuredil po svoje in zgradil most, ki je povezoval Achilleionov vrt z obalo. Na ta način je lahko Kaiser prečkal cesto preko mostu, kar mu je olajšalo dostop do plaže. Tako imenovani “Kaiser bridge” je skonstruiral Ludwig Sprenger. Most je bil med drugo svetovno vojno porušen, ostanki pa so vidni še danes. Sama palača Achilleion je danes zelo privlačna za številne obiskovalce, ki jo vsakodnevno obiskujejo in uživajo v ogledu njenih umetniških del  in ostali veličastnosti.

 

Canal D’amour (Krf.si)

Turistom priljubljeno mestece Sidari se nahaja na severozahodni obali otoka Krfa. Približno deset minut hoje iz samega mestnega središča proti zahodu, se nam odpre pogled na skoraj pravljične klife, ki se dvigujejo iz morja. Po vrhu so gosto poraščeni z raznovrstnim zelenjem, dobro vidne plasti pa odsevajo paleto rumeno – rjavih odtenkov. Morje je skozi čas v enega izmed lapornih klifov izdolblo tunel skozi katerega lahko plavamo. Legenda pravi, da bo par, ki bo skupaj plaval skozenj, za vedno ostal skupaj.

 

Paleokastrica

Zanimivo mestece s tisoč in eno najlepšo plažo, ter barčki za off.

 

Aqualand (krf.si)

Aqualand je ogromen vodni park v notranjosti otoka, ki se razteza na 75. 000 kvadratnih metrih in je opremljen s številnimi atrakcijami, različnimi tobogani, bazeni in infrastrukturo, ki omogoča najbolj noro vodno zabavo. V parku najdemo območje, ki je prilagojeno majhnim otrokom (children area), najdemo tudi družinam zanimive in prijazne aktivnosti (family area), v Aqualandu pa niso pozabili niti na najbolj adrenalina željne (extreme games).

Da bi se z deklino pripravila na Ultro, ki naju je čakala, sva naredila “štih” probo. Z odlično idejo, da pičiva na najvišji vrh na otoku. Jaz na dveh nogah deklina na kolesu. Tako kot na #CeljeLogarska. Ideja super! 10€ za najem kolesa in pičiva sredi noči na najvišji vrh oddaljen približno 25 km. Budilko naštimava na 3:00 sicer oba malo grrr a sva kresnena. Ampak, ko se reče se reče. Kmalu sva v mestu polno žurk in ob cesti polno lokalnih navijačev.  Na razdalji 600m je bilo več “navijačev” kot na Ljubljanskem maratonu. Počasi se že začneva dvigovati iz 0 m na 906 metrov nad morjem. Med počasnim a vztrajnim vzpenjanjem počasi a zagotovo zbujava celo vas, saj so naju spremljali laježi psov skoraj celo uro.

Ko prideva na približno polovico poti proti vrhu naju zaustavi Grk in vpšraša kam beživa, ko mu odgovoriva da greva na najvišji vrh Pantokrator se nasmeji in reče: “Sredi noči”? Ja, sredi noči in nama pomaha in potrobi v slovo. Morda sva res prezgodna, saj si na vrhu ne želiva popolne teme, bilo bi prav lepo, če bi lahko videla italjsnki škorenj in albansko obalo. Ko prideva na vrh, ni bilo ne sluha ne duha o svitu. Skozi celotno traso sva spremljala časovnico na uri. Prav gotovo ni bilo nobene druge računice, kot to, da sva prehitra.

Ko sva zračunala čas, koliko bo bežanja navzdol in da morava biti “doma” ob 9h oziroma najkasneje 9.30, sva sklenila, če bo potrebno se bova vozila oba na kolesu. Zavlečeva se čez ograjo v kot, kjer ni pihalo. Malo se stisneva in počakava. Ker je v meni vrel nemir, sem z GoPro naredil nekaj posnetkov in deklino zvabil iz zavetrja na hladen veter, da sva naredila nekaj slik za v okvir. Ko sva bila oba zadovoljna s svetlobo sva hitro odbežala proti morju. Deklini sem obljubil, če bova na knap s časom se bom usedel na balanco in pičiva na dveh kolesih v hotel. Ker sem imel željo, da odbežim in da sva “doma” pravočasno se je izšlo do minute natančno. Dobro sva se odločila, da je bila Mateja na kolesu saj je bila potreba po tekočini velika in pasalo je pojesti tudi nekaj čokolade, čeprav je težko v Grčiji dobiti Snickers. Še dobro, da sva imela s sabo Samota iz Top Atleta ter ISO gele. V slogu zmoremo, ker hočemo sva uspešno premagala zadani cilj in na koncu dobila tudi Snickers. V glavnem lepa copy/paste trasa http://www.movescount.com/moves/move238132793

Na otokih Grčije se da doživeti veliko lepih trenutkov, videti na stotine lepih plaž in prepričan sem, če se umakneš od mest doživiš pravo Grčijo, katera je preprosta a tako domača. Hvala Grčija in #jamas deklina!

Kako smo se imeli brez zgornjih stavkov in besed, si lahko ogledate na tej nori povezavi:  https://www.youtube.com/watch?v=9HygOlRnUp8

 

Ker je dopust minil, kot bi najhitrejši Slovenec pretekel 100m razdaljo, sva se z deklino že menila, kako bova speljala Ultramaraton Celje-Logarska Dolina. Vstajanje, prehrana, tek, tempo, cilj in vmes 100 problemov, kot skoraj vsako leto.  Vendar, kot sem obljubil v prejšnjem zapisu oziroma zapisu starem dve leti, ko sem bruhal po lastnih salonarčkih, sem si zadal, da si tokrat naštimam na Suunto9 primeren tempo. Izbral sem 5.30 – 6.00 na km. Če grem prehitro mi napiše Slow Down, če grem prepočasi pa Speed Up.

Še predno sva stala na startu sva odšla malo firbcat v Hervis in opazila, da so dobili zalogo 2Toms izdelkov (nič več ribanja med bedri, pazduho, čevlji…) ter dobili so tudi lepo zalogo SofSole izdelkov (ShoeCare – čiščenje, zaščita, negovanje).

Ko sva nakupila tudi nove Salomon Sense Ride in Salomon Performenc Socks sva vesela odšla v noč ter v pričakovanju zgodbe z naslovom Ultra.

Zjutraj me preseneti, ko vidim, da naju je s klapo odbitih soodelavcev prišel iskati šef, kateri je odlično vihtel volan vojaškega vozila. Bravo šef! Ko smo na prevzemnem mestu dobili številke smo že stali na startu in odštevali. Bam, gremo

Nekaj besed spregovorim s poznanimi tekači a se zavedam, da se moram šparati, kajti vem, da je logarska dolga. Če mi uspe bo peta zaporedoma. Pa naj bo ravno 5-ka uspešna. Ker sem vedel, da imam na sebi odlično opremo, namazan s preizkušenimi “mavžami” za lahkotnejši tek, ker imam ob sebi odlično spremstvo, in ker sem imel na omrežjih na desetine spodbudnih besed sem bil odločen, da se držim rečenega. Počasi in na koncu gasa. 10, 20, 30, 40 vse pod kontrolo. Namig deklini z besedo in pri meni je že #topAtlet ali #gorazd. Ko sem ji pomežiknil, nisem bil prepričan če razume kaj želim s tem povedati (ko sem ji dal preverit tale blog mi je potrdila, da je vedela), vendar jaz vem, da to pomeni #VseBoDobro. Nekajkrat se je pošteno vlilo in takrat dobim neko moč katero mi pošlje dež. Prav res. Sicer mi je bilo žal, ker sem vedel kako se deklina počuti na kolesu (še dobro, da je bilo nekaj stopinj več, kot ponavadi, ko pada dež).

Ko pridem do 50 km se mi malo v glavi pojavi problemček, kako bi odbrcal še teh 25 km. Vendar pri 60 km se mi je vse zopet zravnalo in gasa naprej. Brez problemov in predvsem z dobro voljo naprej. Zadnjih 10 km nikoli ne štejem, čeprav obstajajo.

Tokrat, je šlo vse kot je treba. Vesel s časom in s tem, da sem po dolgem času stal na vojaških stopničkah, čeprav na bronstem mestu, je bilo to zame kot zlato.

Izbrala sem najlažjo opremo ter premagal #heatMap www.movescount.com/moves/move239911350 

• S/lab Sense 7 – salonarčki
• Short 6 – kratke hlače
• S/lab Sense Tee – kratka majica
• S/lab Exo Half Tight – podhlače
• Suunto9 – ura

Namazal z:

• 2Toms BlisterShiel
• 2Toms SportShield

Pil sem:

• TopAtlet

Pravijo, da je tokrat res zadnja Celje-Logarska Dolina. Pravijo tudi, da so bile restavracije, bari, gostilne v območju Logarske zaprte zaradi naše prireditve. Upam, da to ne drži, saj sem bil letos presenečen nad tekači koliko pozitivizma so pokazali do so tekačev (navijanje, pozdravljanje, čestitke in iskreni stistki rok). To je šport in bitka! Po končanem teku smo odšli na zaslužen čaj, katerega nam je privoščila firma Pos plastika d.o.o (Helena Klun hvala)

Hvala poveljnik Lozej, ker si naš prevažal, hvala Luka in Janez, da sem vaju lahko prijavil na 75 km. Da sem odkrit, sta pravzaprav vidva mene približno 5 ali 7 let nazaj speljala na Celje-Logarska. Tako, da sem še mladič v temu in poklon vama, da sta borbala z mano in da sta že veterana v tej bitki. Mojca in Lea čestitke za 17 km. Bernarda in Dejan vama pa pohvale, da sta se sprobala na supportu 75 km. Deklina tebi pa sej veš #vseBoDobro in hvala, da si me letos zamenjala.

Ker smo vojaki borci in nekaj posebnega smo odšli ob odhodu domov prižgati svečko pokojnemu prijatelju. Pečo, počivaj v miru.

Hvala za vse in hvala vsem ki me podpirate. #TimeToPlay in v igri je še vedno ena daljša #ultra…