Anže ČesenKot že vsi dobro vemo se je v soboto zaključila ekstremna preizkušnja Mateja Markoviča – Srce Sloveniji. Vendar bistvo Matejevega podviga je humanitarna akcija zbiranja sredstev za nakup šolskih potrebščin.
Matejev podvig smo lahko spremljali tudi na uradni strani Srce Sloveniji. Ker sem imel čas sem se z veseljem pridružil tekaškemu podvigu. Za pripravo in sanacijo poškodb ni bilo časa! Nekaj malega opreme za preobleč in nekaj Energetskih gelov iz Top Atleta in smo že bili v skrbnih rokah ata Janeza – Matejevega očeta. Za bolečine in stare poškodbe se tokrat nisem zmenil!! Jih ni!
Tako sem se pridružil tekaški preizkušnji. Bilo je nepozabno…
Prvi dan tekaške preizkušnje se je začel v četrtek ob 7 uri. Nekaj uradnih govorov in bili smo že pripravljeni. Matej je iz gledal utrujen vendar po 30 km plavanja ter 900 km kolesarjenja je bil še vedno poln energije, ter pripravljen na 250 km dolgo tekaško pot!
Hitro smo se preko centra mesta podali preko Celovške ceste pa vse do Škofije Loke, kjer se je od nas poslovil predsednik države gospod Borut Pahor. Še pred tem smo naredili nekaj nepozabnih fotk!
Zanimivo je bilo videti odziv ljudi ko smo se vsi zagnani in predvsem dobre volje pognali do Škofije Loke.
S predsednikom smo izmenjali par besed, predvsem se pa večkrat nasmejali…
Tudi predsednik Države Borut Pahor je podprl projekt Srce Sloveniji
Pot nas je vodila preko vasi: Visokega pri Poljanah, Poljan nad Škofijo Loko, Gorenje vasi, Trebije in vse do Žiri.
Bilo je lepo videti športnike, ki so se nam pridružili na poti, pa tudi, čeprav samo za par kilometrov. Miha hvala za energijo in družbo!
Vsake toliko čase se je potrebno malo zaustaviti, pojesti, popiti in narediti kakšno noro fotko, da smo si nabrali nove moči, predvsem, da je Matej imel časa za “hitro” regeneracijo, če se sploh temu lahko tako reče!
V Žireh (haha, upam, da sem pravilno sklanjal) smo naredili malo daljši postanek.
Po “hitri” regeneraciji in odlični malici (punce hvala, odlično je bilo! ) smo odšli naprej v smeri Rakeka. Ob poti so se nam pridružili prijatelji, predvsem pa podporniki Matejevega projekta v takšnih in drugačnih opravah. Ha, veliko smeha in še več pozitivne energije. Bravo!
V Rovtah se nam je pridružil srčni tekač, ki je dejal, da nas je gledal preko spleta in se nam je priklučil kar tako za support! Bravo! Vse več nas je bilo.
Kmalu smo prišli do Logatca, kjer nas je na igrišču pričakala lepa druščina isto mislečih športnikov – podpornikov. Po odmoru v Logatcu smo se skupaj odpravili na tek proti Rakeku.
Pri Rakeku je bil predviden postanek, da se je Matej lahko pripravil na naslednje kilometre predvsem pa malo bolj strme klančine, ki so ga čakale pri Bloški Polici.
Vsi smo si privoščili nekaj hitrega počitka. No ne ravno vsi. Neizmerno srčna ekipa je poskrbela, da smo bili vsi siti, in da med nami ni bilo nobenega, ki bi bil žejen. Zato so si večkrat odtrgali tako priborjeni počitek. Enostavno vedno in povsod so skrbeli za nas. Ker so bili odlično organizirani, Enostavno so nas imeli vedno pod kontrolo! Hvala!
Ker sva oba z Iztokom imela naslednji oziroma isti dan službo, sva Mateja, Krtistija ter ekipo zapustila pri Cerknici. Ura je bila približno dve zjutraj, ko sva Mateja in Kristija z ekipo zapustila in jim zaželela dober predvsem pa kar seda lahek tek do Ljubljane. Beba, hvala za prevoz do Ljubljane #carica. Vendar sem prepričan, da sva oba z Iztokom potihoma vedela, da se vrneva.
Po dvanajst urnem delavniku sem se odločil, da se takoj ko končam delu vrnem na cesto in pomagam Mateju in ekipi, da naredijo zadano nalogo!
Ko sem prišel v Litijo sem se takoj “polinkal” z ekipo in izvedel da pride tudi Ici (Iztok). Waw, to! Še en norc! Too!
Matej je izgleda še vedno v odličnem stanju! Vsi smo vedeli da nas čaka približno še 45 km teka. Težkega teka! A vedeli smo da bomo skupaj najboljši!
Kmalu nas je dohitela noč in začelo se je pravo nočno tekanje! Meni osebno zelo ustrezajo nočni teki, saj nimam občutka za kilometrino, klance in okolico. Enostavno gre!
Preko Moravč in vse do Domžal je bilo nepopisna tekaška zgodovina, ki se jo bomo še dolgo spominjali. Enostavno #top
Pri nočnem teku se nam je pridružila Ana Lukner iz Zavoda Anina zvezdica. Seveda nas je bilo čez noč kar nekaj. Bojim se vse omeniti, ker bom sigurno kakšnega izpustil, vendar Tilen z ženo vidva sta živa norca polna energije. Igor hvala za luč, ter fajn družbo!
Skupaj smo teki in spodbujali Mateja in komplet ekipo da zmoremo ker hočemo! In res v Ljubljano smo prišli ob približno tretji uri zjutraj. Ko smo prišli v BTC – pred Toyoto center smo vsi vedeli, da je zgodba končana. BRAVO! NORO!
Hmm, spomnil sem se svojih ulter in kaj sem doživljal takrat ko je bilo najtežje in takrat ko sem prišel na cilj. V Matejevih očeh sem videl neizmerno veselje in olajšanje! Najverjetneje mu je bilo… ne vem! Noro!
Veliko se imel za povedati vsakemu posebej od neverjetne ekipe, vendar nisem moral, ker so bile moje oči tako “zarosene” in glas tako…
Preprosto vsa čustva so popustila. Nepopisno! Noro! Tega se ne da opisati. To je treba vsaj poizkusiti…
Naslednji dan v soboto je sledil zaključni dan in tek od BTC-ja (Toyota center) do Rudnika (Lidl). Ker je bila razdalja mnogo krajša kot smo jo bili vajeni v preteklih dneh smo si tek skupaj z ostalimi udeleženci vzeli za nekakšen regeneracijski tek predvsem pa druženje in delitev športne energije z vsemi, ki so bili na poti!
Kmalu je prišel Matej, ki je bil vidno čustveno ganjen. Z nami je delil energijo, ki smo jo potrebovali dvanajst kilometrov do čistega konca projekta Srce Sloveniji!
Malo pogledam na okoli in seveda v slogu ultraša je prišel Ici, pripravljen na nove zadnje kilometre, ki so bili bolj “sproščojoči” kot zadnjih 150km.
Zopet me je presenetil Sine, hitro sem opazil, da je tekaško razpoložen in seveda da je pritekel do Toyota centra in tako še v naslednjih 12 km sva skupaj poklepetala in izmenjala nekaj besed. Super! Sine lepo je bilo da si bil z nami!
Veliko znanih športnih “fac”. Nekaj sem vas prepoznal preko naših socialnih omrežjih nekaj ne in upam, da mi ne zamerite in da me drugič pocukate za rokav!
Zadnjih 12 km je bilo prijetnih v znamenju nove še večje tekaške družbe!. Ko smo prišli na Rudnik smo vsi skupaj vedeli da je zgodba končana! Noro!
Matej! Vsa čast za vse te napore in velik poklon. Nikoli ne bom pozabil zadnjega nočnega teka. Noro! Več besed enostavno nimam, ker to je nekaj neverjetno kar ste skupaj z ekipo naredili za otroke. Res lepo!
Matej, tvoja energija, ki si jo delil z norimi vražjimi vložki nam je bila res včasih nerazumljiva!
Ana Lukner in Matej Markovič #srcesloveniji
Še nekaj malega o opremi
Kot običajno sem se tudi za te tri teke oblekel v opremo v kateri se dobro počutim.
Ironman nogavice, so se kot že mnogokrat izkazale za odlične, tudi takrat ko je temperatura malo nižja, saj smo teki ob vročini in tudi takrat ko se je zvečer temperatura spustila. Zopet brez bolečih nog (razen poškodbe). Stopala in mišice dobro regenerirane že med tekom. Občutek bose noge je nekaj neverjetnega pri tej nogavici. Odlična izbira. Za zadnji tek sem izbral nizke tekaške nogavice saj nisem čutil potrebe po kompresiji.
Hrana in pijača od Top Atleta enostavno TOP!
Saucony superge so se izkazale odlično tudi po več kilometrih asfaltirane površine.
Nekaj malega statistike, ki jo lahko pomnožite s 100000X in boste videli kaj je dosegel Matej!
Statistika:
Razdalja: 249.6 km
Čas teka (ni vračunan počitek): 28:35 ure
Kalorije: 19398 kcal
Višinska razlika: 2011m
Vedno zmoreš samo tisto kar si želiš. Vedno! Vedno! Vedno!
A.Č.
