Anže ČesenV začetku tega tedna mi je na misel prišla ideja, da bi lahko odfural eno ultro, tako čisto na pamet. Costa pravi, da naj “treniram” klanc in sem malo premišljeval kam bi se lahko podal.
Hitro sem pomislil na Pristavo nad Stično. Tam gori je tudi najlepša turistična vas, kar jih poznam. Zelo lepo.
Ok, to bom odfural! Kdaj, koliko, kje, kako…
Na vsa ta vprašanja sem moral na kratko odgovoriti in mini samostojni projekt odfurati v zadanem tednu. Najprej sem si zadal, da ga bom odbežal iz četrtka na petek. Vendar kakor je moja najboljša služba na svetu nepredvidljiva sem imel v torek prost dan in odlična izbira za #UltraDay 😉
Isti dan sem imel še bojno streljanje s skupino ter oddelkom, zato sem bil do začetka bežanja našpičen v nulo. Streljanje je šlo odlično in ponosen na svoje borce, dobro smo zmagali!
Ko pridem iz službe hitro po energijo ter pripravit zadeve za dooolg tek. Desetkrat na Pristavo! To bo to! Se pravi okoli 3 tavžnt višincev in okoli 85 km. Uff. Tole bo ena izmed težjih ulter. Biti samozadosten in imeti glavo na mestu!
Ker je bilo vse na hitro in ni bilo časa za #TopAtleta in prave priprave, zato sem skoču v Hofer po:
- 1xCocaCola (celo zmazal)
- 3xSmoothi (vse zmlel)
- 2xMajhni Ledeni Kavi – Capucino (obe “pustil” na cesti)
- 5xSnickers (dva zmazal)
- 2XFrutabeli (1 zmazal)
- 3xNavihančki (1 zavihal)
Doma si še pripravim cca 5-6 l EnergySourca ter Zero Tabletk. Med njimi tudi Extreme s kofeionm, ki držiiii! To bo to!
Na meni se hitro znajdejo S-LAB EXO TW hlačke ter mikica, nase spravim S-LAB ADV SKIN 12SET ter obujem ultra lahke S-LAB SONIC odlična oprema za odlično hitro izmišljen projekt. Če bo tako #top izpeljan projekt, kot je oprema, bom neizmerno vesel.
V C3-ja naložim robo in se odpeljen enega “Cooperja” daleč in zategnem ročno pri samostanu Stična. Pripravljen na novo ultro, tokrat brez spremstva in prijateljev, brez motivacije preko socialnih omrežij, brez vsega. No na Jabuk sem si naložil nekaj #top glasbe, ki bi mi morda pomagala premagovati dolge ureee.
#SuuntoAmbit3Vertical je pa že nestrpno želela, da pritisnem #ultraRun. Pa sem! Grem, z mislijo da končam z nalogo, 10 vzponov na Pristavo.
V glavi je bilo samo nekaj! Vsakič bo potebno začeti pri cca. 360 m in se povzpeti v 4,3 km na 696m. To bom naredil 10x in to je to! Zveni lahko a kmalu se je izkazalo, da bo zanimivo.
Tik po štartu (10 sekund) me pokliče Costa in me praša, kako sem…. Mu na hitro povem, da bežim na Pristavo! Tokrat nisem nobenemu povedal za ta projekt. No, prjatlu in borc Gregor je vedel! Eden mora! Costa se je takoj ponudil, da bi bil zraven, če bi mu povedal.
Tokrta sem “treniral” vzpone in glavo. Nič dodatne motivacije. Samo jaz in moj svet.
Pri drugem vzponu na vrhu Pristave sem si rekel: “Ti si ja nor, samo še 8x”! Uff kje je to. Nazaj v dolino in potrebno bo ponoviti in ponoviti pe še malo ponoviti. S seboj sem imel “fluki” s katerim sem beležil “rezultat”. Samo iz enega vidika, da slučajno zaradi utrujenosti, ki se bo zavlekla pozno v noč ne bom pozabil pri katerem vzponu sem. Ufff še kako prav je prišel.
Ko sem prišel v dolijno sem imel v C3-ju logistiko (hrano in vodo). Ok, se “nalovdam” in grem dalje. Brez čvekanja, bluzenja… Grem gor.
Maraton hitro mine, brez problema. Ker je bilo prvih nekaj kilometrov toplih sem pil samo Zero šumke. Elektroliti! Elektroliti! Samo to!
Ker sem začel se tekom okoli 17h sem vedel, da bom kmalu potreboval “čelko”. Pridem v dolino se primerno “nalovdam” in na glavo nataknem odlično Petzlovo lučko TIKKA® RXP. Ker se kot ponavadi rad veliko “nalovdam” ima to očitno posledice.
Ker je telo že izčrpano in želodec deluje drugače sem takoj, ko popijem ledeno kavo, prav to pustil nekaj 20m po klančini. Bruhanja sem se že dodobra navadil tako, da to kar sproti rešujem. Vse poteka po pričkovanjih. Ker je bilo za mano že skoraj polovica mini projekta sem si rekel, da moram malo poskrbeti za “selfNagrado” prižgal sem si Jabuk in na njem nekaj #top glasbe za motivacijo. Sprememba tempa je bila opazna. Lažje in hitreje sem bil zopet na vrhu. Ker sem vedel, da me lahko glasba prevara in spremeni potek projekta sem vklopil glavo in nadeljeval v povprečnem ritmu. Ritmu brez pretiravanja.
Ker se je v zunaj že stemnilo je zanimivo opazovati, kako se stanovanjske lučke ugašajo in kako se ljudje pripravljajo za naslednji delovni dan. Kmalu je tudi zadnja luč “sveta” zapustila zadnjo hiško in “svet” je počival, le moji koraki in laježi psov so zbujali sosesko.
Na začetku noči sem srečeval veliko bodečih mož, ki so se potikali ob cesti. Zanimivo, prebujati so se začeli “nočni” planilci. Ježek tu in ježek tam. Ko sem bil na cesti že 6 ur in več, sem razmišljal o vsem. Malo sem razmišljal tudi o tem zakaj so se ježki začeli “pojavljati” na enih in istih lokacijah. Kmalu sem prišel na zanimiv zaključek. Sicer ni tako lep, a jedli so moje bruhanje 😉 #zanimivo. Tako pa če je.
No razmišljal sem tudi o tem, da se ne bom javil na omrežjih, ter iskal motivacijo pri vas, pri nobenemu. Samo grem. Razmišljal sem tudi o prijateljih, ki so bili na projektu #UltraGoričkoPiran. Razmišljal sem kje so meje, razmišlja sem tudi o naslednjem projektu, razmišljal sem tudi kje se bova v prihodnje s Costo potikala, razmišljal sem tudi ali si bom vzel letos frej za dopust in kam bom odšel, razmišlaj sem tudi o tem, da bom letos pretekl na Stelvio prelaz, razmišljasem sem tudi…jaaaa zakaj mi je to treba! In naj bo že konec!
Pridem do 7 vzpona! Aaaa težko, samo še trije! Še cca 25 km teka! Vsakič sem se na vrhu zaustavil in naredil črtico in prečko… Ja, težko se je bilo pobrati in odbežati v dolino… Pa sem šel! A veš, uno tisto čisto mao več!! Malo več!
Vsake toliko časa se je zavrtela zajebano dobra glasba, ki mi je dvignila motivacijo v nebo ter znižala utrip! Ja, to me je dvignilo in držalo! Ko pa sem “naletel” na “slabo” glasbo sem si iz ušes potegnil slušalke in užival v naravi! #mir
Ker sem potreboval nekaj osvežilnega sem v “SoftFlaške” natočil mrzlo in upam #pitno vodo iz potoka. Uff je pasalo je. Sicer sem se zavedal, da to ni pametno početje. A moral sem se “nalovdal” s cca. litrom “sveže” ter hladne vode. In ostali so samo še trije vzponi. Samo še trije. A veš kolk je to! Samo še trije! Nič in zopet sem zafural copatke v hrib.
Ta sedmi je bil najtežji, vendar sem ga. Zadal sem si tudi, da ne bom hodu! Nič! Samo korak za korakom. Pa sem! Samo še dva.
Najbolj všeč mi je to, da se znam sam pripraviti do motivacije… Tudi to me je tokrat rešilo.
Naprimer: Ko bom na petem vzponu vzamem glasbo, potem mi ostane samo še polovička. Pravijo, če si na polovici nikoli ne odnehaj. Tako sem bil že pri številki 6. Sedmica je bila najtežja in ker sem začel sedmico, sedmico ne štejem več in do vrha imam samo še dva vzpona, ker pa zadnjega nikoli ne štejem imam do vrha samo še en vzpon. Tisti zadnji je pa za dušo…. Tako nekako sem se motiviral. A še vseeno imam tri do vrha 😉
In končno pride zadnji vzpon in tudi ta je premagan! To, zmagal sem!! Noooro! To je to! Yess! Kje so meje!? Obstajajo!? Vesel in srečen, da mi je uspel še en na hitro skupaj “zbobnan” mini projekt. Ura je bila okoli 3 zjutraj, ko sem “prijadral” v Stično, kjer sem cca 10 ur nazaj začel pisat nov dan.
Poln adrenalina sem se na hitro odločil, da pičim domov pod tuš in takoj na Pokljuko na Viševnik. Tam si vzamem malo na off in če bo vreme ok, odspim kakšno kitico, saj očesa nisem zaprl že dobrih 24ur. Malo se je vse skupaj poznalo na vožnji do Pokljuke.
Ko pridem do Pokljuke raztegnem palice in se poženem do Viševnika. Vreme bo! Najbrž se bo megla razkadaila in bo pogled in razgled na svet #top.
Vidno “zdelan” pridem do 2050m in pričaka me #top razgled.
Sicer malo drugačen a zelo dih jemajoč. Waw, super. Še 4 ure nazaj sem borbal v hrib s čelko na glavi sedaj pa že nosim sončna očala. Waw #ToMiJeVšeč
Kot sem že napisal sem se hotel na vrhu malo dlje časa zadržati in morda tudi kakšno kitico odspati, vendar narava tega ni pustila, vreme se je začelo “kisati” in odbežal sem v dolino.
Od tam pa v Ljublajno na #greenTea z mojo Tejč. Tudi center Ljubljanje je lep 😉
Ker je Tejč odšla na delo, sem se “odfural” nazaj v Ivančno, kjer sem bil še kar malo naspidiran od vse energije. Po kosilu #picaTime in urejanje fotografij. Ker se nisem spomnil, kdaj sem naredil zadnji premik z miško in katera funkcija v Photoshopu je bila zadnja in ko mi je glava “kinknila” pred tenkim zasonom, sem odšel za nekaj urc odkinkat. Po 31 urah to tudi zelo paše 😉 Seveda je bilo “treba” še prej nastavit budilko za ob 16h, da odrinem s Trekom na Pristavo in pogledam, če sem kaj pozabil 😉
Ko pridem zopet na vrh se spomnim borbanja ter se resno vprašam, kje so meje in kaj prinesejo takšni samostojni projekti in kje se to lahko konča oziroma nadaljuje…. To je zelo zahteven odgovor!
Kljub zahtevnim odgovorom sem vesel, da sem dan zaključil na takšen način, ko si ga želi vsak #Ultraš – utrujemo a veselo!
Sedaj pa novim zmagam naproti, še prej pa narediti eno sprostitev #zvezdica na desnem kolku #klasika 😉 #Drugače vse ok!
Tehnikalije po SuuntoAmbit3Vertical po urah in urah športnih vragolij 😉
Razdalja: 109 km
Čas: 12:27 ure – aktivnosti
Višinska razlika 4314 m
Kalorije: 5509 kcal
Zelo lep pregled nad podartki si lahko pogledate na popolnoma prenovljeni #Movescount strani. Na zameljevidu lahko vidite tudi #hotpSpote vseh rut, ki so bile kdaj koli odpeljane in “zacahnene v Movescountu. Super stvarca! #heatmap
http://www.movescount.com/moves/move108888004 – RUN
http://www.movescount.com/moves/move108888004 – HIKE
http://www.movescount.com/moves/move108943659 – RIDE
Prjatli, vedno si zastavite nove cilje in si jih prizadevajte odbežati v vaši najboljši predstavi. Prizadevajte se in ne poizkušajte!
