Anže ČesenV bistvu zelo kratka zgodba, greš in bežiš celih 42 km in nekaj metrov več. Proti kakšni ultri je tole pravi začetniški tek. Vendar…
Morda, pa res ni tako. Priprave, dogovori in nekaj več kot tisoč glav in nekaj src z nekaj malega višjim povprečnim utripom. Sliši se že zanimivo, morda tudi je…
V glavnem naj najprej povem, da smo imeli vsi enake pogoje, da smo imeli tak dan kot smo ga imeli si ga zamislili, oziroma zastavili. Najboljši so tisti komentarji premalo km, premalo vetra v hrbet, premalo tempo tekov, premalo.. Eh, doma ostani pa bo vsega prav. No, nekako tako vidim konec maratona.
Opa, pejmo najprej na začetek. Vsak si pripravi, kar mu je najboljše. Geli, kompresija, energija da ali ne, LCD na roki…Vsak po svoje.
Najprej je potrebno preveriti vreme oziroma razmere. Zato, da vem, kaj spravit nase. Pogledaš na najbližji zaslon in prebereš temperaturo, ki pravi, da bo za kratke rokave in hlače (8 + 10= 18 stopinj).
Pa, da ne bo vse v oblakih sem preveril zalogo v izbi (ízba -e ž (ȋ) 1. knjiž. soba, navadno manjša: prebeliti izbo; povabil ga je v svojo izbo; gosposka, majhna, mračna, topla izba / podstrešna izba 2. nar. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; hiša: vsa družina se je zbrala v izbi / prednja izba 3. nar. podstrešje: skriti se na izbi; stopnice na izbo ♪) in iz nje vzel nekaj HIGH5 energije ter nekaj skrivnostnega napitka
Glede na to, da radi malo eksperimentiramo, smo vzeli tudi nekaj mamil #tabletk. No, ja počasi. Multivitamin, ribje olje in magnezij. Nič takega s katerim, bi si morda odvzeli olimpijsko kolajno.
Vsekakor je potrebno ostati lep in negovan vseh 42 km betonskega borbanja. Zato poskrbi Born – superior sportscare. No najprej k namembnosti. No Friction krema odlična, da ne riba. Simpl ane 😉 Recovery Relax pa v bistvu, da lahko naslednji dan hodiš 😉 In še Wash Losjon, to je posebna namembnost, za vse tiste, kateri šparamo na vodi #noWaterNeeded v primeru, ko prideš “kisu” iz teka in greš kasneje takoj na zmenek 😉 #uporabnoPravim
Ko smo se uredili, zmenili in pokonektali smo bili pripravljeni na eno gasilsko. Morda celo zadnjo sliko, sej vemo, da je maraton oziroma tek po Ljubljani lahko tudi čudn. No ja. Previdnost in sreča morata biti vedno na pravi strani. Ljubljanski maraton, je v bistvu kot prvi november, srečaš se s prijatelji s katerimi se nisi videl vsaj leto ali morda več . Vendar to je vedno tako prijetno.
Pred koncem norčij je bilo treba pravilno “namestiti” opremo. No, LJM upam, da boš prišel na način, da nam ne bo treba več vezalk snemati in da postanemo čipirani na drugačen način. Bojda obstajajo neki čipi, ki so pripeti na štartne številke. Morda je kaj bolj dražje ali pa kaj bolj natančneje. To sicer ne vem, samo, da si moram vezalke snemati v tem času tehnologije je pa tudi malo smešno 😉
Najprej je treba zrihtat spodaj potem pa počasi proti vrhu, kasneje pa še malo hidracije. V glavnem 100x pogledat, če je vse tako kot mora bit. V sklopu kontrole je pa vedno čas za smeh in kakšno: “Madona me tole boli” A bo. “Na tablet” 😉 Ha ha
Ok, počasi v kruto realnost. Cilj zastavljen kakor za koga, kljub temu da je situacija takšna kot je, bo cillj ostal samo eden prebežati maraton v času 2:59:59. Vse, kar bo več, bo samo več in nič drugega. S klapo si zaželimo srečno in BAM, gremo. Najprej na easy, da se razbije grupa potem vsak v svojem tempu v svoj svet.
Tekačev ogromno, navijačev še več. Veliko lepih napisov, zlasti tisti najmlajši, ki držijo petke in tisti plakati “Dotakni se za energijo” v glavnem super plakati in super vzdušje. Veliko krikov in veliko ploskanja. Vsem še enkrat hvala, ki ste me spodbujal pa vas nisem slišal, vendar zakon vesolja že ve!
Približno 200 tekačev pred mano in 200 različnih načinov nošenja opreme. Vsakemu paše po svoje, kar ni nič narobe in ni za obsojati. Vsak s svojimi problemi in rešitvami.
Od samega začetka sem navil tempo. Pri Costa postojanki, oziroma na 18 km vzamem “zemlo”. Polovička mimo in še vedno lep tempo. No vsaj zame. Na 36 km se je to začelo poznati. Prehiti me znamka 3:15 in morala, ni padla. Samo malo težje je šlo naprej.
Pri Stožicah je bil Kongresni trg tako daleč in tako blizu, še danes mi je žal, da nisem podaljšal koraka. A, če ni šlo ni šlo 😉 Resnično sem si želel, da bi lahko še hitreje tekel po Prešernovem trgu, saj velikokrat bežim, ko je popolnoma prazen, to mi je bila največ želja skozi celotno traso LJM.
Vendar, je šlo kot je šlo in sem ponosen in vesel, da sem po enemu letu pretekel razdaljo večjo od 36km s takšno voljo in za (ja tudi za vse časomerce) s takšnim tempom.
Ok, konec koncev, kot sem že dejal. Vsak je borbal s svojimi problemi in dosežki. Vsem je treba pomagati in se iz njih ni treba norčevati. Če se nekaj prosi, se prosi in ne zahteva. Dajmo vsem veselje za šport. Vesel sem, da sem lahko zopet srečal in čestital tekaškim prijateljem. Hvala vsem za iskren stisk roke. Deklina tebi pa hvala za štartnino in pošteno mučenje v slogu #timeToPlay. #Šiškar midva se morava pa še pogovoriti glede tega nasmeha 😉 #Car
Katja in Borut vajine odločitve podpiram! Zakaj? Ker se nista pritoževala nad 10001 problemom tega sveta in kako nista danes dobro zajtrkovala in da je bil čip na vezalkah pretežak… V glavnem bravo za vaju, to so zgodbe!
Prjatli pa še tole: Vreme smo imeli vsi enako. Veter v prsa in ne pozabite tudi v hrbet. Tega ne omenja nihče. Naredili smo kolikor smo naredili čez “leto”. Jest pa vem, da imam samo eno, da mi še vedno ostaja številka 2:59:59 nekje globoko v srcu in v motivaciji in do takrat bom bežal v svoji najljubši odpravi: S/LAB Sonic salonarčkih, S/LAB short, S/LAB sense Tee.
Deklina, Familija in Prijatelji hvala za lep maraton ❤️
