Anže ČesenZadnjih nekaj dni smo lahko na ulicah in v naravi srečevali veliko tekačev kateri so se intenzivno pripravljali za LJM – ja, za Ljubljanski maraton. Ker je moja druga strast šport predvsem pa tek se nisem obremenjeval z ljubljancem, kolikor bo šlo, bo šlo!
Sicer sem letos naredil že nekaj podobnih maratonov, predvsem pa nepozabnih ulter. Tako, da sem tremo pred maratoni popolnoma izgubil. Prav lušen občutek…
Ker je Ljubljanski maraton nekaj “IN” (recimo). Se vsako leto udeležim morda lahko rečem edine tekme s katero se prijazno gledava iz oči v oči.
Po poškodbah, ki jih uspešno a počasi saniram (pretreniranost) sem pred LJM, dobro počival in priznam res sem bil našpičen. Grem do dile in kar bo, bo. Posebnih priprav ni bilo in dokler mi bo tek predstavljal užitek, rekreacijo in odklop prisežem nikoli ne bom treniral za noben dogodek. Rad imam sproščenost in brez določenega treninga. (Moč, vzdržljivost, hitrost…). Grem koliko grem, grem kamor grem.
Dan pred maratonom sem se lepo najedel žgancev in nekaj mleka. Tudi tokrat se nisem posvečal posebni prehrani, morda me je to na koncu stalo (premalo oziroma nič makarončkov…). Je pa res da sem cel teden lepo pil čudežne “smutije” ter veliko pil. Zvečer sem le večjo pozornost dal na premik ure ter zgodaj odšel počivat. Brez kakršnega koli rituala ali “čudnega” občutka pred dirko.
Budilka je zazvonila in hop v tekaška oblačila ter že sem bil v centru Ljubljane. Najlepšega mesta. Malo sem pogledal tek na 10 km in opazil, da je bilo veliko tekačev tako profesionalnih kot veliko rekreativnih. To je to. Tek ljudem!
Ker sem bil prezgodaj sem neredi nekaj sprehajalnih kilometrov okoli centra ter srečal veliko prijateljev. Bilo vas je lepo videti in spregovoriti nekaj besed ali pa se samo pozdravit. Lepo je, da se vidimo tako v živo ne pa samo “lajkamo, šeramo, twitamo” preko omrežji (no tako pač je).
Hitro sem se povezal z Danilotom. Ja to je tisti mož, kateri me je vpeljal v svet športa. Naj še omenim, da je eden izmed redkih, ki se je udeležil vseh 20-tih tekov Ljubljanskega maratona! Bravo! Čestitke Danilo!
Ker je bilo hladno sem, do zadnjega vztrajali v toplih oblačilih. Ker je bilo samo še 10 minut do štarta sem se hitro uredil in primerno oblekel. Standardni postopki, nič kaj posebnega. 100x na mali WC, to je standard.
Do štarta je bilo samo še 7 minut in hitro smo odhiteli na štart, malo smo se vrinili in sledilo je že odštevanje. Še pred tem sem srečal srčno ultramaratonko Sonjo. Sonja hvala za topel objem! In pok! Start.
Ker je bilo veliko tekačev kateri se niso primerno postavili v cono, je bilo kar nekaj gneče in predno sem ujel tempo je bilo za mano kar nekaj kilometrov. Fantje in dekleta, drugič v primerno cono in bo za vse lažje.
Prvi kilometri so hitro padali in pred mano je bila že prva postajanka. Super, nekaj vode in gasa, vse v teku.
Med tekom sem srečal veliko prijateljev super je bilo vas slišati kako ste vpili in me motivirali. Je pa res in priznam, da vseh nisem opazil ali se pa odzval… Tak je ta hiter “špon”. Najbolj sem bil vesel svojih nečakinj Tije in Taje, super sta navijali! Hvala! Veliko motivacije in gasa naprej do enaindvajsetega kilometra, ki je bil pri kinu Vič. Še prej mi je pri koseški tržnici dedi podal čokolado, katero smo si razdelili s tekači. E, to je bilo pa super! Te slike nima nihče! Samo mi, v naših glavah!
So far so good! Gremo dalje in že smo se ločili 21k in 42k! Veliko časa sem tekel za zajčkom, ki označuje končni rezultat 3:00 super. Skrita želja 2:59:59, pa da vidimo. Na Suunto uri, sem imel “naloženo” aplikacijo, katera mi je kazala končni čas maratona. Zaenkrat kaže super 2:55! Na poti sem srečal tudi Markota Lovšina odličnega Ironmana, kateri mi je vlil nov zagon! Dobro je kazalo! Vendar sem vedel, da tako ne bo šlo daleč. Utrip prevelik, enostavno v nulo v rdeči coni. Povprečni pulz 177 utripov na minuto. Tako ne bo šlo. In…
Vse do 24 kilometra sem imel super tempo maximalno je padel na 4:11, potem pa že pri 25 kilometru sem padel v lukno, ja globoko lukno. Ne to ni bil zid. To je bil krater! Utrip je hitro padel in noge nikamor, hitro sem se napil in nafilal z ISO geli. Tu sem videl rešitev! Vajen iz ulter sem brez problemov odpeljal tudi to preizkušnjo.
Glava je ostala na mestu. Ni kaj, tako se je zgodilo in treba je dalje. Tudi lepe ravnine sem zdelal na način gremo ni druge. Veliko tekačev je teklo bolj po pameti, začeli so zmerno nato pa gasa zadnjih 15 km.
Ja, jaz sem pač tak, da je treba že na začetku na “muč” potem se pa maščuje. Že 100x ista zgodba. Anže, kdaj te bo izučilo? Bo!
Sicer sem tudi lansko leto tekel ta krog sicer 7 sekund hitreje na kilometer vendar sem letos čutil veliko klancev, kateri so me malo presenetili v smislu, da jih je bilo veliko. Ampak tudi to smo zdelali čedalje bolj počasi. Tempo je gromozansko padal (4:30 – 5:20) celih 10 kilometrov sem imel krizo, takšno krizo da sem bil prepričan, da bo čas katastrofa, borbal sem in se velikokrat spomil na vaše želje pred maratonom, največkrat na Icija (Iztoka Deželaka, odličnega prijatelja, norca in IronMana), kateremu sem obljubil da grem do dile. Res sem šel priznam, vendar pulz in pripravljenost na hitre teke mi ni v plus. Ok, še malo pa bomo na cilju. V 36 kilometru sem se “pobral” in pohitel s tekom. S seboj sem “zvlekel” tekača, ki sva skupaj borbala zadnje kilometre! Končno se je tudi primerno dvignil pulz!
Ok, čisti center Ljubljane je pred mano. To so ulice, ki so meni znane in velikokrat pretečene v nočnem času kjer je tisočkrat manj ljudi kot jih je bilo danes.
Zadnji kilometer in gasa kolikor se da. V vojski mi je nekoč inštruktor dejal:”Ko si pred ciljem, ti ostane samo še kozji šprint”. Šlo je na “muč”, na “muč”!
In cilj! Ok, kolik je zdej cajt 3:14:29 – ok sem zadovoljen! Ne potihoma razočaran. Ne, to je realna slika.
Realna slika kolikokrat tečem v svoji tretji ali četrti coni. Zelo malokrat ali pa samo na “tekmi”. Zaenkrat bo tako ostalo, če bi imel višje cilje ali pa “kaj od tega” bi bilo drugače vendar, ker mi je tek druga strast bom vztrajal pri teku ulter (Se pravi počasnega teka, ker hitrega ne znam)!
“Poznati samega sebe je umetnost. Vendar tudi umetnost se da naučiti”
A.Č
Ampak!
Neizmerno sem vesel, da sem lahko bil del te tekaške družbe. Sicer raje tečem “sam z ultrami”. Vendar videti aktivne prijatelje, to je lepo!
Zelo rad vidim, da so ljudje aktivni tako ali drugače. Vendar ni lepšega, kot da vidiš navijače ki navijajo za svoje ali pa kar za vse. Ni lepšega, kot da lahko najmlajšim ob progi podaš High5. To je to! To je veselje!
Najbolj me ganejo športniki, ki se odločijo narediti korak dlje v svojem športnem življenju in se odločijo prvič preteči maratonsko razdaljo. Hinko vsa čast kljub temu, da bi lahko skupaj upihnila veliko svečk na torti si se letos odločil, da pretečeš 42k res super, Urška (urshkaahac.com) vem, da ti kondicija in šport seveda nista tuja vendar narediti premik na takšno razdaljo vsa čast in to s super časom! Bravo!
Pomagati prijateljem, da s skupnimi močmi premagajo razdaljo je sploh hvale vredno. Maruša ter Boris super, pomoč prijateljem se nikoli ne pozabi!
Vsem tekačem tistim na 10k, 21k ter 42k iskrene čestitke. Tisti, ki ste tekli maratonsko razdaljo sedaj veste, da omejitev ni več. Vrjamem, da ste se dobro spoznali.
Sicer pravijo, če želiš teči pojdi tečt, če se želiš pogovarjati sam s seboj pojdi na maraton, če se želiš pogovarjati z bogovi teči ultre. Probajte in mi povejte!
Vsem navijačem, tiste ki sem opazil in tiste ki jih žal nisem, ker sem bil v svojem svetu. HVALA vam! Marko, upam, da nisi jezen ker ni šlo pod 3 ure.
Še nekaj malega v opremi.
Zopet klasična odprava: Tekaška majica brez rokavov, ki je bila narejene za poseben ultra tek, kratke tekaške hlačke, IronmanSocks kompresijske nogavice ter Saucony Fastwitch. Seveda brez Suunto ure ni šlo.
IronmanSocks – nogavice: ker sem zaveznik in v čast mi je tudi, da sem testiranec za IronmanNogavice sem po stari navadi nadel odlične nogavice, ki držijo mišico na svojem mestu in nudijo odlično kompresijo ves čas teka. Res nobenih krčev v meča. Nobenega! Kjer pa ni bilo nogavic so se pojavili mali krči zlasti v zadnji loži. Ne me narobe zastopit, da hvalim znamko kateri sem zvest. Enostavno preizkusit jih morate in mi boste verjeli.
Zelo sem zadovoljen z novim načinom kompresije oziroma stabilizacijo v predelu stopalnega loka, popolna podpora stopalnemu loku poskrbi, da ne boste imeli občutek pekočih podplatov oziroma stopalnega loka ali pa da bi vas kaj “rezalo” v stopalnemu loku.
Počutil sem se kot, da nebi imel na sebi nogovic. Zračne in popoln izdelek za tek! Super! Intersocks ter IronmanSocks z Dejanom na čelu to je super izdelek. Hvala za podporo! Z vami je lepše.
Energija ISO-Gel Top Atlet: Tudi tokrat sem se “oborožil” z TopAtlet Hihg5 ISO Geli. Tokrat sem zapolnil vse “luknjice” v odličnem pasu, ki nosi štartno številko. Lepo sem si razdelil gele na vsake pol ure enega. Sem prepričan, da sem izbral popolno taktiko, tako da kljub “limastim” nogam sem bil zelo zadovoljen z izdelki. Nov kofeinski okus gozdnjih sadežev je preprosto super. Samo iz TopAtleta hvala za podporo s takšnimi ljudmi je lepo soodelovati.
Saucony Fastwitch – tekaški copati: ker sem bil “našpičen” sem iz omare vzel “tahitre” copatke. Do 24-25k so bile res hitre, potem so se mi pa zdele, da niso nudile dovolj povratka energije. Nekako so sem kar “lepil” na asfalt. No seveda, če bi bil bolj pripravljen najbrž tudi tega nebi bilo. Vendar sem prepričan, da naslednjič zamenjam firmo pa malo pobrskam… Rad raziskujem. Drugače pa je bila kar dobra kombinacija, ker nisem imel nobenega problema s copatki, nobenega žula ali nelagodja v čevlju. So pa res zelo lahki in hitri v 21 km (1:26h). Morda bi pa moral do konca strgati Kinvaro. Ja copatki enostavno gredo kar redno na “špago” v klet.
Suunto Ambit2: Odlična ura. Natančna in pregledna. Tole Ambit2 so pa res fajn zasnovali. Bravo Finci.
Statistika po uri:
Razdalja: 42.78 km
Čas teka: 3:14’30 ure uradni čas je 3:14:29 ure ter 42.195 km
Kalorije: 3397 kcal
Povprečni srčni utrip: 170 bpm
https://www.strava.com/activities/420142799 ali http://www.movescount.com/moves/move81112557
