Ne gre zato kdo odhaja, kdo kam gre. Gre se zato, kaj prinašajo nova spoznanja… Tokratni zapis bo malenkost drugačen od ostalih.
V zadnjem mesecu ali dveh sem doživel vrsto presenečenj, vrsto novih spoznanj ter vedno novo motivacijo. Vas!
Prvo bi se moral ali morda vrnil na nekaj tednov nazaj ko smo odbrcali, odborbali ali odkozlali nekaj norih športnih dogodkov. V glavnem vsi so bili na svoj način lepi! Morda jih je preveč, da bi vsakega posebej opisoval.
Zadnje dva bolj “čudna” sta bila Presenečenje prijateljev ob mojem odhodu na MOM (Mednarodno Operacijo in Misijo) ter 101k z Matejo.
O obeh bi lahko napisal preveč. Enostavno se ne more napisati kaj se doživlja na takšnih presenečenjih in tekih. Lepo je videti, da si morda z nekim dogodkom, ki si ga naredil v začetku tega leta združil toliko ljudi. Ne gre zato, da se družimo jaz in ti in ti in jaz. Najlepše mi je videti, kako ste se povezali med seboj vi! Popolnoma neznanci ste postali prijatelji. Prijatelji, ki združujejo. To mi je tako všeč, kot da bi vsak dan pretekel ultro! Ja, ultro ki je na koncu tako ali tako oprostite izrazu jebanje samega sebe! To veš takoj ko pritisneš sredinski gumb na Finski Spartanki.
Dogodek #UltraGoričkoPiran nas je povezal, bolj kot sem si predstavljal. Noro dober filing! In ja zanimivo je to, da zakon vesolja ve! Ja on ve, najbrž ni naključje da sem iz omare potegnil zeleno-beli hoody ki smo/ste ga nosili 45 ur 😉 Tokrat a ne zadnjič, hvala ekipa #UltraGoričkoPiran, brez vas #noGo!
Ker se mi je tekaško življenje spremenilo s tole zgoraj opisano ultro, razmišljam malenkost drugače kot večina pametnih tekačev. Ne zanima me več čas, ne zanima me več kilometrina, ne zanimajo me več višinci, ne zanimajo me več rezultati. Zanima me samo še to kako daleč lahko grem!
Zgoraj sem napisal grem! Ja zase! Za vas me pa najbolj zanima, kako se lahko skupaj povežemo, da bo vsak tek, 5, deset, 21, petdeset, 85 kilometrov postal zanimiv in kako se lahko brez večjega fizičnega napora premaguje razdalje. Kako se lahko brez večjega fizičnega napora ima lepo! Vendar na prvem mestu je glava!
Za trening glave ne obstaja nobena literatura, noben tekaški trener ti to ne more skopirati v glavo. Lahko se povejo občutki, morda nasveti in morda kako delati na tem, da boste spremenili mišljenje! Je težko a se da! To vemo!
Ok, da ne bom preveč zašel v vode filozofije bi se morda vrnil k presenečenju. Veliko ste že videli ali prebrali na raznih naših profilih. Vendar naj povem, da o vsem tem nisem vedel nič! Lepo ste skrivali, lepo ste stopili skupaj. To pomeni, da cenite delo nekoga, ki ga imate radi in to ta oseba vidi in ji ni vseeno! Vidi, tudi kdo fejka in vidi kdo je odkrit. Vidi in čuti, kdo mu stisne roko zato ker jo mora ali zato ker tako čuti! Ja, ta filing se ne da skriti.
Zakaj sem morda tako začel “strogo” pisati, želim le povedati, da je zelo lepo, ko začutiš iskrenost! Ja, to je tako kot pri cilju ultra teka. Hmm morda ne ultra teka. Cilj vsakega teka! Zadovoljstvo in hotenje po še, se pojavi takoj ko prečkaš cilj zadane poti.
Morda, to začneš cenit, se moraš najprej spremeniti. Moraš hmm iti preko sebe in malo naprej , da ceniš malenkosti. Ko prideš, do tega mišljenja je tako zakon športat. Delaš kar ti je tako všeč 😉
V glavnem res hvala za to lepo presenečenje, ki ste mi ga pripravili Hvala! Za vedno se bom spominjal tega lepega presenečenja! Spominjal se bom tudi presenečenja, ki mi ga je pripravil brat. Če sam ne cenim svojih 30 let, je on poskrbel za to! Hvala!
Bili so še projekti WingsForLife, razni maratoni, ultramaratoni, pomoč prijateljem med tekom, Ljubljana, Koper, Celje, Maribor, Logatec, Razvanje, … vse te kraje smo pretekli. Pretekli, ker vemo kako je to, če sam bežiš. Veliko je bilo vojaških tekem, veliko je bilo… Veliko zato ne želim nadeljevati, ker bom sigurno katerega pozabil. Veliko se je bežalo in imelo lepo! Bilo je veliko planov, tudi dolgotrajni teki so bili super…
Še pred tem dogodkom, sva se z Matejo zmenila, da greva pred mojim odhodom odbežat 100k traso. Sicer je bilo v planu, da greva na Pikin tek in tam “nabijeva” kilometre. Vendar zaradi sil razmer, sva se odločila da bova naredila to malo kasneje, ko uštimava vse poškodbe, ki so tako super 😉
Ok, napočil je čas da greva mal bežat, zriševa traso in približno “odračunava” 100k traso. Zanimivo bo, izvedljivo bo! Vem, da bo uspelo.
Drugače je, če veš, da si že nekaj podobnega odbežal, vendar za nekoga, ki še ni nikoli odbežal takšne razdalje je to popolna neznanka. Ja, glava more biti na pravem mestu ter telo v čim boljšem stanju.
Vedeti moraš kaj ti paše kaj ti ne paše. Še posebej je zanimivo, ker sva izbrala neodvisnost, odbežala bova kot se bova sama znajdla na cesti. Hrana, voda, bolečine, lakota, žeja, sitnost, glava, se vleče, ne gre nikamor, kolk šeee, a tebe tudi boli, dej dvign, mal zmasiri, a je še dost, kaj če me prime na wc, kako bom premagal krizo… vse to se roji v glavi izkušenega ultraša ali začetnika popolnoma enako je! Mateja se očitno pripravila več kot izkušena ultrašica, čeprav poznamo, da je slovar v izrazoslovju ultra tek razdeljen na malo večjo skupino (maraton, super maraton, ultra maraton…). Naj pomembnejše vprašanje, ki si ga večina ne zna razložiti ali pripravit v glavi je, kako se odzvati na stanje, ko nam gre odlično! To je pomembno. In to se premalo zavemo kako pomembno je to vprašanje. Ko smo sveži norimo in nam je ql, a vsak dvig noge je na koncu tako strašansko težak!
Ne bom opisoval posameznih kilometrov kako sva bežala, kako sva doživljala pot, kako sva se lotila krize, kako sva prebolela en drugega in nenazadnje kaj je bilo po stotem k! To bom prepustil Mateji. Ne želim, da bi me razumeli narobe, da pišem o superlativih ali zato ker bi lahko že svoj status spremenil v kaj drugega vendar lahko rečem, da je pokazala visok nivo pripravljenosti, kar je za takšne teke pomembno in ni enostavno doseči.
Vendar bolj želim poudariti, da sem vesel, da sem nekomu lahko pomagal, da je dosegel nekaj kar je imel željo. Vsak kdo, ki bo ali ima željo, da uresniči določen cilj je že na pol poti. Skupaj smo že na cilju. Če ima kdo željo, da skupaj odbeživa 500k naj pride in greva!
Mateja, zdaj se pa spravi in napiši blog 😉 No vsega ne povedat, kako sem se obnašal na cesti. #pssst
Lepo je tudi, ko sem preko teka spoznal prijatelje, ki jih lahko povem veliko, morda še sam ne vem toliko o sebi kot nekdo o meni 😉 Ja, temu se reče prijateljstvo! To je tako ql.
Kot sem napisal zgoraj odhajam na malo drugačno službeno pot, ki bo trajala cca. 6 mesecev. Ja, “vrnem” se marca, ko se zopet začne tekaška kolekcija hmm pardon tekaška sezona. Sicer pri meni tekaška sezona traja že nekaj let #nonStop. Pri -16 in +40 ja! To je zakon.
Ker ti službena pot včasih prepreči, da bi bežal po lastnih željah se bo potrebno nekako prilagoditi za “teh” 6 mesecev. Hmm Nekaj bom že!
V glavi imam že nove projekte v naslednjem letu. Zopet bodo zanimivi in malo drugačni. Gospod Google se sekira, ker jih ne pozna 😉 Nekaj bomo spesnili tudi na MOM, treba bo bežati, saj bo mesec maj, mesec ljubezni in moj mesec zanimiv. Lepo bo a zajebano! Ha, to je tako zakon.
Vesel sem tudi, da sem lahko letos nase oblekel odlični znamki (Suunto in Salomon), pa ne zato ker bi bil šikan. No kakor koli želite. Lepo mi je imeti fajn super opremo, ki je narejena, da traja, jo ne šparam in je tudi ne bom. Naj dela! Hvala Suunto&Salomon ekipa!
Ker pa ni vse v opremi, je zelo super imeti ob sebi super energijo tako za daljše teke kot za regeneracijo. Včasih je potrebno imeti ob sebi opremo, ki ti olajša projekte, ki jih imaš pred seboj, ter poskrbijo tudi za dodatno motivacijo zato hvala #TopAtletu, spletni trgovini #FactoryStore, podjetju #InterSocks ter nori akcijski kameri, ki ji ni konkurence na trgu #GoPro, ker smo postali eno! Eno, ki združuje dobre ljudi, ki imajo radi #top opremo!
Zelo lepo je dobiti sporočila od čisto navadnih morda neznanih prijateljev, ki ti pišejo kako lepo je to, kar delaš in da si motivacija. Ja hvala navadni prijatelji! Vi ste več kot navadni frendi, vi ste moja motivacija, ki me spravi včasih iz tople odeje na mrzel beton! To je tako težko! A tako potrebno! Verjemite brez vas velikokrat nebi vstal!!
Zveni pa nekako takole:
hej ? dolgo te že spremljam in sm končno zbrala pogum da ti napišem, kolk motivacije in zagona mi daš k vidm tvoje objave.. kapo dol!!! Upam, da se kdaj kje srečamo
…
Živijo. Od vipavske ultre te vsakodnevno spremljam na blogu fbju instagramu… res si za zgled… kapo dol.
…
Hej Anze, mislim da se ne poznava osebno ampak kljub temu… Delava v isti firmi in dosti se slisi o tebi, ko pa sem poslusala intervju pa lahko recem samo thumbs up za vse kar dejansko predstavljas. Lepo je slisat motivirane pripadnike in ki jim je sluzba vec kot samo priti tja in se stemplat way to go!! Drzi se in sibi dalje
…
Zdravo Anze, divim se vasim podvizima, ja sam mladi trkac iz Makedonije, pa dobro bi mi doslo ako mi date neki savet da poboljsam recovery process………..pisao sam ovako mnogima profesionalcima ali retko ko uzvrati, zato hvala vam jos jednom
In še mnogo podobnih………
Ha, ravno dobim sporočilce od prjatla, ki me prosi, če lahko malo povprašam vas za nasvet (imam mravljinčaste pete – med tekom ali hojo). Dejmo pomagat prjatli, kar napište med “komentarje”! Thanks!
Priznam, da moram vsak dan nekaj migat, da sem umirjen. To je tako nekako, kot hašbiba, k si da šus! Ja, zanimivo a realno. Vendar vem, da me tek nikoli ne bo tako prevzel, da mi zaradi njega trpela služba, družina ali zdravje. Sicer to zadnje zelo težko odpravim iz seznam #OffDay 😉
Priznam! Ponosen sem nase ker lahko rečem, da sem nekaterim spremenil stil življenja na bolje! Yes! To je moj plan!
Všeč mi je ko greš preko sebe, ko vidiš da skupina trpi za enega in ti za skupino. To je zakon in zato borbamo!
#ToMiJeVšeč
Vem, da bom pogrešal naslednjih nekaj mesecev tisto, kar sem se naučil in videl skozi letošnjih štettavžnt pretečenih km. Želel si bi, da bi lahko vsak dan podoživljal te trenutke. Pogrešal bom, kako težko se je spraviti iz tople postelje v ledeno mrzla jutra. Pogrešal bom kako so lahko prijazni popolnoma neznani ljudje, ki te ustavijo na cesti in ti ponudijo energijski gel z namenom, tebi bo bolj pomagal kot meni. Pogrešal bom, kako lepo se vozniki umikajo na drug vozni pas. Pogrešal bom samoto, ki jo doživljaš med nočnim tekom. Pogrešal bom kako lokalni domačin dvigne palec gor z namenom, zopet bežiš, zopet opravljaš dobro delo,. Pogrešal bom kako zagrabi krč. Pogrešal bom kako je težko pognati telo na naslednji korak. Pogrešal bom kako ti gredo mravlinci čez celo telo in si prepričan, da si zaključil sezona življenja. Pogrešal bom kako lepo je videti in občuti ko te borec dregne po hrbtu v stilu sej bo. Pogrešal bom jezne poglede spremljevalne ekipe. Pogrešal bom roke, ki te masirajo z namenom, da bo skupni cilj osvojen. Pogrešal bom kako zelo je lahko dinamično, ko se ti približuje avto ter z nezmanjšano hitrostjo drvi mimo tebe za nekaj centimetrov. Pogrešal bom voznike, ki dvignejo palec gor. Pogrešal bom vročino, ki ti polni glavo z bencinom, ki gori. Pogrešal bom kako razbija srce, ker da od sebe vse. Pogrešal bom tisto slabost, ki ti da vedeti da si konec. Pogrešal bom spotikanja ob lastno telo. Pogrešal bom tako neprijetno bruhanje. Pogrešal bom olajšanje ko končam tek. Pogrešal bom neskončno cesto. Pogrešal bom kako zjutraj vstanem kot dvanajst ton težak robot, ki ne more hoditi. Pogrešal bom krče, ki te zbujajo sredi noči. Pogrešal bom občutke, ko ti gre super. Pogrešal bom tisi valj energije, ko si v glavo vtakneš glasbo in samo greš. Pogrešal, bom kako name pada dež in te biča oster veter. Pogrešal bom kako mi drevenijo prsti na rokah. Pogrešal bom težko dihanje. Pogrešal bom boleča pljuča po težkem bežanju. Pogrešal bom…vas!
Vendar si bom prizadeval, da v veliki meri uresničim vse zgoraj napisano in da se mi večinoma vse zgoraj ponovno zgodi! Ja! To mi je všeč!
Da ne boste razumeli to kot neko čudno pismo 😉 Še vedno si bom prizadeval, da bomo kaj norega naredili tudi tam ko te ločijo malo bolj debela vrata ali pa kakšna želetka na žici od krute realnost. #TimeToPlay and #BeyondLogic
Vsem ki boste v tem času borbali na različnih koncih sveta želim obilo sreče ter veliko trme 😉 #Srečno!
Ne nazadnje pa vabljeni na Premiera filma // oD DOMA dO DOMA – Simon Kurnik #Respect