Kmalu bodo štirje meseci in za mano nič kaj pravega teka. Pravega teka v smislu 30+ in tako naprej. Za mano nobenega pravega projekta, ki se ga spomniš čez noč. Priznam malo mi manjka, vendar vem da bo. More bit

Vsak ima svoje… Meni najljubši trail copati Salomon Slab Sense Ultra

Vendar kakor koli, prepričan in v prizadevanju, da bo kmalu bolje gremo z optimizmom naprej. Konec tedna bova z doktorjem dorekla, kaj bova naredila z vijakom. Ali ga bova uporabila, da bo na njem visela kakšna nora “ultra medalja” ali zopet kakšna “tabla za počasna vozila” ali ga bova pa, kar zasidrala tja nekam… Sicer, odkrito povedano upam, da me moti vijak, kajti tek ni takšen kot bi lahko bil. Bolečina po neravnem terenu je še prisotna… No bomo videli.

Sedaj sem se še malo dodatno “podkoval” v spremstvu in ga še bolj cenim #tiMeniJazTebi #High5

V štirih mesecih sem dobro spoznal, kako je biti v vlogi gledalca, ki gleda kako se borba ultra. Hmm… Pardon izrazu, jeba. Vse skupaj se lahko vleče ali gre pa prehitro. Nazadnje je šlo tako prehitro, da se tudi v miru nisem uspel uscat pa pripravit #high5 mamila in recovery Born kremo. Včasih je pa toliko časa, da greš nekaj kilometrov nazaj pogledat, če je vse ok. Enostavno s tekačem si eno. Dihaš, jokaš, veseliš, si razočaran in lahko tudi ponosen. Vse to…

Pred bežanjem lahko nudiš nasvete, katere si sam sprobal in delujejo vendar za 100% ne moreš trditi, da bodo tudi tekaču, ki bi že moral globoko spati a ne more, ker ga nekaj matra.

Enostavno si želiš, da bi porabil neskončno časa, da bi se pripravil, nobene noči spal in da bi čakal na ta dogodek, pa tudi, če je potrebno nekaj dni na startni črti. Samo z namenom, da bi bil ti na njegovem mestu. Malo mu zavidaš, vendar, ko je za tekačem nekaj metrov veš, da si mu podrejen, upoštevaš ukaze ter želje. Vendar, še vedno moraš imeti vajeti v rokah. Pustiš malo svobode vendar ne preveč, ker lahko oba popelje v “sanje”, ki se končajo slabo.  Zato morata ostati včasih na različnih polih vendar skupaj!

Iz noči v jutro…

Do neke mere moraš malo “pogruntati” kako ga motivirati vendar ne preveč, ker hitro veselje pripelje do hitrejšega tempa, hitrejši tempo pa na koncu v kasnejši cilj ali pa obratno. V glavnem oba morata vedeti kakšen cilj imata. Priti do prvega mesta, privleči truplo do cilja ali “podreti” osebni rekord.

Vsekakor razumem, da so tekme namenjene tekmovalcem in pobiranju nagrad. Vendar veliko nas rekreativnih tekačev se moramo zavedati, da je za nas in za naše boljše počutje priti do konca v svojem zadanem času. Seveda, če ti je cilj priti na lesene stopničke, vsekakor razumem. Vendar kakor gledam malo na okoli, je sedaj za enega povprečnega tekača, ki se ukvarja z rednim delom in ne posveča večino časa teku ter ne zanemarja drugih obveznosti boljše da pride v cilj v “svojem času”, kateri mu da zagon za nove cilje in morda za povratek naslednje leto na isto ali podobno tekmo, bežanje, druženje…

Eden in edini #ZmagoHorvat

Zmago, upam, da mi ne boš zameril. Vendar stavek, ki si mi ga zaupal na koncu teku, mi je dal misliti. Pravzaprav gre za bežanje: “ki ga potrebuješ za resne ultre”. Ha, lepa! Respect

Med zgornjo in spodnjo sliko je razlika učitna… Vendar pravzaparav, ni nobene razlike. Oba bežita, ker sta prepričana v svoj pravi tek. #katja

Naj pomembnejše je, da se izogneš poškodbam. Pretiraval si, ne znaš bežati, podlaga ti ni v redu, obutev je čudna, za takšen tek potrebuješ 10 let bežanja po hribih… Noo, pa saj vsak zase ve, kako pa kaj. Kar se zgodi se zgodi.  Vsak je star 18+ in ve kaj počne, seveda dobri nasveti so vedno dobrodošli in jih vedno rad preberem ali pojem. Vendar pametovanje pa ravno ni za na jedilni list seveda je pri vsakemu posamezniku odvisno kako bo to vzel. Lahko posluša ali vrže stran.

Zame je še vedno najboljši tek 70 – 80% max pulza in s takšnim nasvetom, sem #upam in kakor kaže, pomagal vsaj trem navdušenim tekačem, ki so znižali utrip in znižali tempo. Kadar bom odvisen od zdravja, službe, družine in teka (točno tak vrstni red) bom nasvete “talal” vsem in vedno. Nekako mi je enako, če sem 4 ali 5000. Popolnoma enako. Morda, bi bil že čas, da bi razmišljal tudi v tistih prvih treh mestih. Ali pač ne. Hmm, dokler bom dobival vprašanja od vas odvisnežev, kako teči lažje menim, da bom kar vztrajal pri tisti zlati sredini. No, vsake toliko časa je potrebno tudi sanjati tako na tekmah kot v samostojnih projektih, kateri so mi iz leta v leta ljubši. Seveda, tekme kot je Vipava, LJM, Logarska… ne gre zamuditi 😉

Tudi sam sem vzel na znanje, da je treba sem ter tja v hrib bejžat in ja, hvalažen sem za takšne nasvete in naj jih bo čim več.

Pa, da sem vrnem k spremstvu oziroma videnju tekačev sedaj, ko sem bolj pri miru. Kar sem videl na zadnjemu teku pri deklini, sem še bolj prepričan in tudi sebe motiviral, da je popolnoma vse v glavi! Popolnoma vse. Priznam in povem na glas, da sem bil prepričan, da ne bo šlo tako gladko kot ti je šlo Mateja. Vsa čast. Vem, zvijate se sedaj na stolih (seveda ne vsi) in si mislite, ja ja, ja… vsak bi svojega konja, kobilo pohvalil. Ne! Vsak, kateremu sem zaupal, da bom spremljal deklino na prvi takšni ultri lahko pove, da sem mu povedal, da bo težko. Vendar, vse je v glavi. #Respect

Gladko..

Pravemu tekaču ni pomemben čas, pomembno mu je druženje. Seveda če uspe lep čas, še toliko slajše in naj traja! Čeprav, menim, da gre tukaj za samo dokazovanje.

Najbolj, me presenečajo “posebni tekači” tisti pravi borci, ko rečeš ali je to možno. Popolnoma drugačne konstrukcije, kot tisti #taprvi, popolnoma v drugačni opremi kot tisti #taprvi in prepričan sem, da v popolnem drugem svetu kot tisti #taprvi. Takšni so vredni posebnega spoštovanja.

Na kratko, se bom dotaknil še #logarske. Precej bolje organiziran start. Dovolj parkirnih mest, start dovolj širok še za kar nekaj tekačev, kateri bodo sigurno prišli naslednje leto v večjem številu. Prireditveni prostor zelo lepo označen in za tekače zelo dobrodošel lokalček ob startu. V glavnem, želel bi si da bi bil #ultraCeljeLogarska še bolj obiskan ter, da bi bilo še več ljudi ob progi…No seveda, kjer so bile “glavne” točke je bilo zelo zanimivo. Morda le kakšna okrepčevalnica več. Tako bi si po mojem organizatorji “priborili” še kakšnega norega tekača, ki gre na to zanimivo tekaško romanje.

Vsem prijateljem, ki ste me pocukali za rokav, vsem, ki smo se tako “socialno” poznali že dlje časa na Logarski pa prvič spoznali v živo lahko reče, da ste mi še dodatno polepšali dan in prepričan sem ter prizadeval se bom, da bomo naslednje leto skupaj borbali.

Srečno in čestitke vsem tekačem!

In kmalu upam, da se bomo skupaj zapeljali do Vipave, še prej pa poskrbeli za prijavo na http://100utvv.360vv.si/home-sl/

 

Srečo…

 

Facebooktwittermail