Že dlje časa sem imel v planu, da odbežim na en malo višji prelaz. Edini, ki nam je “dovolj” blizu je Stelvio. Sicer sva ga leta 2009 z Gregorjem prebiciklirala iz mesta Prato.
Ha, malo sem razmislil in nič, smo šli. Nič kaj zahtevna logistika. Treba je bilo samo organizirati prenočišče v bljižnjem kampu in to je to. Tudi tokrat smo zbrali Kiefernhain kamp. To kar potrebuješ. Oziroma ima še več. Predno odideš v hrib se lahko namočiš v bazenu.
Ok, pa začnimo lepo doma. Najprej si je bilo potrebno ogledati traso, kako sploh do tja. Malo se spomniš, malo povprašaš. Odločili smo se da gremo preko Italije, saj nismo želeli čakati v koloni pred Karavankam.
Potem smo določili za zgoraj omenjeni kamp in to je to. C3 je pa tako ali tako že pripravljen. Upali smo tudi, da bo pripravljeno tudi vreme, saj je bilo zadnje čase zelo slabo in celo nekaj milimetrov snega. Upali in želeli smo sonce.
V Ivančni zrihtam komplet robo za tri člansko posadko v zadnjem trenutku se nama je pridružila še Tejč. Ok, super! Hvala bogu že spet bo vsaj en normaln 😉
Bregi hvala za dodaten bivak. Kadar prosim, da gre nekdo zraven ali izvem, da bo del ekipe uredim vse zadeve na #top! Se pravi, da bo klapa imela vse!

Ker je imel Costa še terapijo v centru medicine Paracelzus, smo se na bežanje odpravili sredi dneva. Ok, pot kot pot malo heca, veliko pijače in nekaj jedače ter nor promet. Vsak zase mal kresnen!
Najprej se še malo pogovarjamo, kje bi prespali. Ali bi kar vzunaj ali v kampu ali v hotelu. Nič, odločimo se, da bo naša številka parcele 99. Prijazna “kamperka” se strinaja. Še prej se pozanimamo ali lahko gremo pred 7:30 uro ven. Jep, lahko.
Ko smo se uredili in šotore (bivake) postavili smo odšli malo na okoli, da si ogledamo štart dirke na Stelvio 😉

Zelo lepi spomini me vežejo na ta kraj, saj sva sva z Gregorjem uživala v prav takšnem razgledu kot smo ga bili deleženi tudi mi 😉 Sicer se je proti večeru zelo pooblačilo in bilo je slišati tudi nekaj grmenja.

Ko smo šli na krajši sprehod začutim neko nelagodno bolečino v prstih na nogah, takšna čudna bolečina, da sem moral celo šepati. Še vedno! Upam, da bo jutri kaj bolje! Sicer odkrito povedano sploh ne vem kaj bi bilo lahko, a boli k ps! Sicer nastop na dirki ni bil pod vprašajem. Bomo že ogreli nogo in prstke.
Ko se poberemo počivat nas preseneti krajša padavina vendar, ker smo šotore postavili, tako kot je treba se ni bilo ničesar bati 😉
Tejč in Costo smo stlačili v en bivak jaz sem užival v drugemu. #ToMiJeVšeč 😉

Hitro smo se povezali a WiFi in malo poklepetali s prijatelji 😉 Ker ni bilo časa za preoblačanje smo vse to naredili po vojaško 😉

Ok, tale bivak ni ravno hotel Paris, ampak smo se naspali, ravno prav, da bomo zjutraj zagnali salonarčke v hrib 😉 Bujenje smo imeli naročeno ob 0600. Seveda Costa se zbudi ob 0530 in smo že bili perajd za uzbuno. Ja, seveda OB 0030 sva šla še skupi pogledat, če je voda še v bazenu 😉

Ker so bile vremenske razmere take in ker sem vedel da bo gor okoli 10-15 stopinj sem se namazal z zaščitnim oljem – Born Protect Oil, kateri naredi plast kože in deluje najbolje do 15 stopinj. Se pravi idealno za današnjo dirko.
Ker seveda pri meni ne gre vse na boso nogo, sem obul sebi najboljše salonarčke Salomon S-Lab Sonic, ki so primerni za cestno bežanje. Lahki, udobni in uff super salonarčki. Da so nogice skupaj držale sem oblekel recovery nogavičke 😉

Ok, ko sem “lep” in pripravljen aktiviram svojo Suunto Ambit3 Vertical. Česar smo bili deleženi ob začetku bežanja smo si lahko samo močno želeli. Sonce, malo dežja in mavrica. Uff super vzdušje.

Ker je pred kratkim snežilo smo se 100% prepričali, da je vse ok! Ja, lahko gremo. Prelaz je odprt 😉

Ker še ne veste, naj vam povem, da je Costa izučeni fotograf! Jep obvlada zadevo. Samo nastavitve smo mu naštimal in to je to!

V glavnem povzel bom iz Wikipedije nekaj malega o prelazu. Sicer v okolici ne veš kje si, ker je toliko dvo jezičnosti.
Prelaz Stelvio (italijansko: Passo dello Stelvia, nemško: Stilfser Joch) je s svojimi 2757 m nadmorske višine najvišji asfaltirani gorski prelaz v vzhodnih Alpah in drugi najvišji v celotnih Alpah (prvi je Col de l’lseran).
Prelaz se nahaja v italijanskih Alpah severno od Bormia v provinci Sondrio ter južno od Stilfsa v provinci Bolzano-Bozen kakih 75 km od Bolzana, blizu švicarske meje. Cesta čez prelaz povezuje dolini Valtellina in Adige z mestom Merano. V bližini prelaza se nahaja gorska skupina Ortler kjer je večje število smučišč.
Prelaz so začeli graditi Avstrijci v letih 1820−1825 z namenom da bi povezali nekdanjo avstrijsko provinco Lombardijo s preostalo Avstrijo. Pred prvo svetovno vojno je v bližini prelaza potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Med vojno je prelaz postal bojišče kjer so potekali hudi boji, ki so se občasno preselili tudi na švicarsko ozemlje v okolici prelaza. Zaradi kršenja švicarske nevtralnosti so se vse tri strani sklenile poseben dogovor, ki bi te kršitve preprečeval. Po letu 1918 so prelaz zasedli Italijani. Danes preko prelaza, tako v zimskem kot tudi poletnem času, potekajo številne športne tekme.

Kakor sem že zgoraj omenil sva z Gregorjem 2009 zborbala tole pot s kolesom. Ja, takrat se je na veliko kolesarilo (tudi na Veliki Klin) Vendar tokrat je šlo malo drugače. Ker sem že bil tu in veš kako zgleda, te lahko hitro “sanje” povlečejo v potok in odplavaš.
Moram reči, da sem šel na tole bežanje tako popolnoma na “fri”. Nobenega hitenja, nervoze, nelagodja. Nič kaj posebnega. Le dobro smo se hoteli imet in nam je kazalo dobro. Ne dobro odlično! Glava je delala tako kot mora. Ker je bilo pred mano cca 25k klanca se nisem obremenjeval z dodatno vodo, hrano, glasbo. Nič, v roki sem držal “softFlaško”, ki je zelo priročna za podobene podvige.
Sem ter tja sta se Tejč in Costa zaustavila in mi ponudila kar sem želel. Želel sem biti na minimumu, saj sem si vzel tale prelaz tako kot sem omenil zgoraj za izlet z malo večjim naklonom 😉

Prvi del je malo bolj položen in gre ob gozdu, tako nekako kot prvih 300 metrov na Vršič. Taka hosta.

Okolica je vedno zelo urejena in ceste zrihtane. Res lepo!
Ko zapustiš “hosto” se začne pred tabo počasi, počasi odpirati razgled. Razgled tam gor, Kam moraš!
Če nimaš glave na pravem mestu se lahko kar obrneš, saj je to lep trening za v hrib in trening glave.

Ker smo štartali zgodaj zjutraj nismo imeli veliko prometa. Oziroma skoraj nič dva avtobusa, nekaj motoristov!

Sicer klančina se mi ne zdi napeta, vendar je dolga. Z dolžino pa nimam toliko problemov tako, da je šlo 😉

Sredi trase smo se zopet vprašali. Sonce ali dež. Dobili smo oboje in narava se je takoj obarvala v prečutovite barve. Prečudovite barve je bil obarvan tudi moj graf pulza, saj je bilo na nekaterih delih precej napeto, a se je vse skupaj tudi hitro odpelo.

Prbližno še nekaj malega več kot 24 ovinkov 😉

Se pravi še en malček in smo zmagali. Ker je bilo zadnje čase veliko dežja sem predvideval, da si bom lahko vodo natočil tako na #niceAndEasy način. Flaško odprej in že vitamini hitijo notri 😉

Ker, da smo bili na #top z energijo smo siprvoščil tudi Zero energijo iz TopAtleta.

Še pred prihodom je rekla, tut jest bom mal pobežala! SUPER! In je! Pa nima veze 500 m ali 5 km! Je! Bravo Tejč! Respect!!
Eden izmed trenutkov, ki ga ne zabeleži vsak fotograf in so redki! Bravo!

Takole zgleda, če sam sebi čestitaš! Jep, tudi to se dogaja. In kdor to zanika, #niMojPrjatu! 😉 Costa dobr si ujel!

Enostavno sem se zaljubil v gorske prelaze, kateri so oblečeni v sivo snov. Jep “beton” mi zaenkrat ustreza 😉

Ko pred sabo vidiš cilj, mi verjamite, da ima človek še toliko moči, da stisne, pa tudi, če ga od klančine nosi na hrbet. Super vzdušje, čeprav je bilo tudi super, ker ni bilo “nič” prometa!

Malo pred vrhom srečam prvega kolesarja. Oziroma on mene. Mlad dečko, ki je spominjal na Jana Flisa 😉 Jep! Poln energije in elana! Super je borbal v klanc. Nekaj besed in borbava dalje. Na vrhu si športno čestitava in zaželiva “gudLak” 😉

Ker je nad vrhom cestnega prelaza “originalen” preghod sem naredil še en skokec na hribček. Tolk, da lahko rečem, da sem Trailov 😉

Zadnji hribovski metri so bili res v vertikalo, vendar je hoja odpadla. Stopical sem in sem prišel do današnjega, mojega, našega cilja!

Ko smo vsi skupaj prišli do cilja in ustavili Verticalo, smo se malo razgledali po okolici. Hitro smo se še pred tem preoblekli ter Salonarčke postavili na častno opokojitveno mesto! #respect

Vedno imam s seboj kar se da prijetno robo. Robo, ki mi služi in ki ob njej uživam!

Da bo šlo v dolino lažje smo nekaj mogli pojesti in popiti. Ko sem bil na “fri” sem Costi takoj ukradel Canona in naprej streljal rafale 😉

Po prijetnem naporu je najlepše, če si sit, nič več žejen in če si v kompresiji! #pomaga!

Okolica Stelvia je res… hmm popolna. Lepo je! Človek bi kar gor ostal. Vendar smo morali počasi domov. Jep zopet v C3 in cca 600km v Ivančno. Vendar ni smo še tam. Uživajmo še malo.

Povsod kamor se obrneš je sama armija! Noro!
Kjer je armija je tudi mir. Jep zanimivo in lepo

Pravjo, nekako tako, da se istomisleči nekako razumejo. To je lepo. In to je prav! Meni je pa tale nekaj hotu povedati, sva morda istomisleča 😉

Moram povedati, da je bil Costa res slabe volje, ker ni mogel odfurati Stelvia zaradi poškodbe! Vendar! Vem, da ga bova nekoč skupaj! Bova! Tako, da Costa takoj ko boš popravu nogo gremo! Sigurno!

Costa! Če si nekaj močno želiš, si prizadevaj še močneje, da izpolniš to željo! Moč!

Da, bomo prišli k sebi še hitreje smo spili tudi High5 Protein Recovery ter odšli na snegec 😉
Da se pa nebi izneverili smo došli tudi na #GreenČajček 😉

Ker je bila ura že kar nekaj, smo pobrali ključe od “avtota” 😉 in odšli proti Ljublajni oz. Ivančni pred nami zopet pot…

Da smo ostali #trezni na poti, smo si pripravili nekaj zanimivega. Pogruntan morebitni #top napitek. Spirulina, trava, špinača, baobab, chia semena. Količina po želji in to zmešaš v 1.5 l vode in ostaneš buden 😉
Danes oziroma včeraj je bil za nami en fajn dan. Pozitivizma, lepih trenutkov in lepih misli. Borbali smo toliko kot smo hoteli. Biti v krogu družine je lepo! Res! Vsak po svoje zanimiv. Zelo lepo je tudi slišati mnenja prijateljev. Pravih prijateljev
Ti si nardil vse sam!!! Js sem sam verjela vate #to mi je vsec
Itak imas pa najboljsi suport sabo.
Trasa: http://www.movescount.com/moves/move119009078
#timeToPlay