MyPlanIn2019

Leto 2018 se poslavlja. Naredili smo si takšnega kot smo si ga. Prihaja 2019 še z večjimi željami in še z večjimi željami po športnem uspehu. Vendar ali je prav, da si še ne ob zaključku leta želimo, da bi bilo naslednje leto še boljše.

Menim, da je takšno razmišljanje pravilno! Saj smo tako “naravnani”, da si želimo več in več. Morda včasih preveč. In prav te želje po preveč, nas včasih “stanejo” neuspeha, kateri je potreben, da cenimo manjše uspehe, katere pripeljejo do večjega.

Tudi letos si bom športno zadal nekaj več. Vendar lepo počasi…

Službene in privat zadeve bom pustil za pogovor ob čaju ali kavi. Rad bi se osredotočil samo na šport. Vsekakor si bom leto zapomnil, kako sem nizko padel ob svoji neuspeli #500. Neuspeh, iz katerega sem se veliko naučil. In prav ta neuspeh me goni naprej. Sicer ne v smislu, da bom imel v letu 2019 še večje številke ali pa da bom namensko treniral za ultra tek. Treniral ne bom nikoli, čeprav tedensko dobim kakšno vprašanje kako se na kaj pripraviti, kaj piti in jesti med tekom in kje se pobira motivacija.

Leto je bilo obdano seveda tudi z veseljem saj sem uspešno izpeljal Celje-Logarska tako, kot sem si želel. Ter bežanje po skalah z elitnimi športniki. To je tisto zadovoljstvo, katero je poplačano, ko si ne želiš preveč. Veliko nasmejanih tekov, kateri štejejo največ.

-Anže

Po pravici povedano, se vseh bežanje ne spomnim, zato malo brskam po fotografijah, katere mi še posebej dajo misliti kje in s kom sem ga “sral” okoli. To mi je vedno lepo pogledati.

Prve fotografije mi povejo, da sem leto 2018 začel s tekom, prav tako je veliko nočnih fotografij. Se pravi, da mi je še vedno nočni tek nekaj najboljšega. Mir, obcestne svetilke, narava, jutranje prebujanje mesta in na koncu lep začetek dneva, ko veš da si naredil nekaj zase in začel dan z #NOStres in tako lahko lažje poslušaš vse stresne ljudi. Vidim tudi, da sem na tek spravil stare nove prijatelje. Seveda vse skupaj pred odhodom na delo, se pravi ponoči #nočniTek.

Veliko bežanja je bilo narejenega v Postojni (Mladika, Sovič, Postojna z okolico) ter nočnega teka po Ljubljani. Veliko se je bežalo tudi po Savinjski dolini. Opazil sem tudi, da sem bil letos na tečaju M10 (preživetje v mrazu) odličen tečaj z ogromno potrpljenja, volje in razuma do mraza in izredno nizkih temperatur.

Vidim, da sem nekaj kilometrov prebežal na Pokljuki, saj so me ob sončnem vremenu velikokrat spremljala #NRC očala. Ob pogledu na snežne fotke vidim, da je bila sredi februarja prava snežna zavesa nad Slovenijo. Tudi v mesecu marcu sem nadeljeval tek s prijatelji. Največkrat seveda z nočnima ptičoma, ki se kličeta (#Šiškar in #Lajko).

1.aprila smo že bežali v kratkih rokavih, kar je pomenilo #TimeToPlay v še večjem številu tekačev na prostem. In da bi bilo še bolj v slogu 1. aprila sem se vse pogosteje predajal kolesu, saj sem imela poškodbo (še sam ne vem kaj je bilo a hrbet – ritnica… belelo, kot hodič). Vendar kmalu se je bližal projekt #500…. Pa pustimo #500 in gremo naprej.

Še predno popolnoma pokopljem #ultra500 se naj se še enkrat zahvalim podpornikom (Salomon, Suunto, InspireCamper, ExtremeVital, TopAtlet, FactoryStore, Sensilab, Intersocks-SofSole, Brbl, 2Toms).

Ter nenazadnje tudi vsem ki ste me prišli pogledat, bežati kilometre ali pa samo brcnit me v rit! Hvala podporna ekipa! Tako, projekt #500 je uradno pokopan 😉

Vsekakot mi bo za letos vstal v spominu Run The Rock Of Mljet z Ivio Kostelićem, Markusom Kroellom, Philippom Reiterjem in Dali Dokić.

#Sharp #Brutal #Deadly

Kostelić

Proti koncu počitnic, avgusta smo odšli malo na off in raziskovati grške kilometre in grško okolico, ki je zopet pustila lep pečat. Tako otoško razpoloženje kot ljudje na poti.

Konec leta je minil, dosti bolj umirjeno vendar s kakšnimi hitrimi ali daljšimi potkami (Nanos, Viševnik, PST, Ultra…). V bistvu mi vsak tek pomeni veliko, prav toliko veliko kot to, da ga lahko brez skrbi odbežim, da lahko opazujem naravo, jutro, ki se prebuja in za motivacijo naredim kakšno fotografijo, katera ostane nekje v spomini.

Najslajša so bežanja, ki so določena na hitro roko ali na izbrani cilj tako za zabavo in za dobro sliko.

Vedno sem vesel, da lahko nekomu pomagam, da osvoji zadani cilj. To je nekaj najboljšega.

Da ne bodo projekti ostali v spominu bomo letos z ekipo naredil novo ulltro #UltraIvančnaTolmin.

Popolnoma v enakem smislu 13. 4. 2019 zajahamo najboljšo potujočo ladjo inspirecamper in se odpraviti na pot dolgo približno 330 km s planom nič spanja in z odlično ekipo in podporniki v žepu proti Tolminu. Kako, kaj, zakaj in kje se bom še oglasil pred našim projektom. Do takrat pa planer v roke in se vidimo nekje na poti (Ivančna, Vransko, Ljubljana, Begunje na Gorenjskem, Tržič, Jesenice, Kranjska Gora, Tarviso, Log pod Mangartom, Kobarid, Tolmin).

Morda še odprte ostanejo naslednje tekme: UTVV 160km, UltraK24, in še kakšna “domača” izvedba.

Ob koncu leta si želim uresničiti zgornje želje. Morda še prej pa, da se nadaljujejo nora bežanja s prijatelji, da se nadaljujejo nočni pogledi nad mesta, da se bom vsako jutro počutil zdrav in pripravljen zbežati na nove kilometre. Vse to in še več želim tudi vam. #zdravje

Ne nazadnje bi rad pudaril, kateri izdelki so mi letos pripomogli, da sem lažje prebežal kilometre.

• Pri oblačilih in obutvi ne bom zgubljal besed, ker je Salomon enostavno super. Meni ustreza in kilometri so lažji. Oprema je lahka, stoji na svojem mestu predvsem pa služi svojemu namenu. Zato je #top
• Born krema Protect Extra iz Factory Store, katera naredi izjemno zaščito pred nizkimi temperaturami – močan balzam.
• Meni najljubša NRC sončna očala, ki kljub znojenju stojijo na svojem mestu – Factory Store
• Yaktrax – snežne verige
• SofSole – nadomestni vložki ter nega oblačil ter obutev
• 2toms – kateri ne poznajo ribanje in morebitnih žuljev – BlisterShield in SportShield
• TopAtlet z izvrstno prehrano

Hvala

• Suunto/Salomon
• TopAtlet
• Intersock (Dejan – SofSole, 2Toms, BRBL, Salomon Socks)
• ExtremeVital
• FactoryStore
• UrarnaLečnik

Hvala #družina za podporo