Zadnji teden oktobra je ponavadi v znamenju #LJM oziroma Ljubljanskega maratona. Za nekatere se priprave začnejo zadnje trenutke nekateri pa že po starem #LJM napadejo cilje novega. Tako, kot priprave iz #LJM na tek Treh vrhov, ki se odvija v okolici Nove Gorice.

Ko listam po rezultatih #LJM vidim, da bi lahko vse postojanke poznal že na pamet:

Leto

Proga

Št.

Ime

Klub

Rezultat

2018

Maraton

4619

Česen Anže

Suunto Salamon

DNF

2015

Maraton

420

Česen Anže

Slovenska vojska

3:14:28

2014

Maraton

399

Česen Anže

Slovenska vojska

3:04:47

2012

Maraton

589

Česen Anže

Slovenska vojska – 17.BVP

3:42:22

2011

Maraton

840

Česen Anže

4:16:33

2010

Maraton

659

Česen Anže

ZMOREMO, KER HOČEMO

4:11:04

2009

Polmaraton

4671

Česen Anže

SV-17. BVP

1:50:51

2008

Polmaraton

3799

Česen Anže

1:43:33

2007

Rekreativni tek

5892

Česen Anže

1:00:57

2006

Rekreativni tek

4606

Česen Anže

0:52:46

2005

Rekreativni tek

4150

Česen Anže

0:55:18

Lansko leto je bilo preveč vode, da bi številka ostala na mikici tako, da končnega rezultata žal ne vem. Je nekje shranjen, a nima veze. No, še vedno obstaja želja 2;59:59. Velikokrat sem ga šel odbežati za druženje. Sicer v letih 2010-2012 sem se bolj ukvarjal s samim seboj kot zabavo. Takrat je šlo na muč. Morda, pa še kdaj ponovimo. 

Letos, si je Mateja uredila, da je šla na 42 km in prosila me je, če greva skupaj. Pa sva šla. Jaz sem sicer malo prej startal od doma. Druženje in na koncu borba sta tudi tokrat prišla v štric. 

Z družbo odhitimo na start. Startne cone zaprte tako, da smo morali zopet tako, kot vsako leto skakati čez ograje. Sicer ne vem zakaj ne pustijo na vsake toliko časa odprto ogrado in reditelja, da v miru in varno spušča tekače v cone. Tako, bi se izognili divjanju čez ograjo.

Stojimo skupaj kot ribe v konzervi. Vidiš vse živo. Prave atlete v mini hlačah in šeme z lasuljami. Vidiš urejene “uniforme” in nekaj na hitro oblečeno. Vidiš, da je vsak prišel s svojo željo in užitkom. Zakaj pa ne. Mene ne moti nič. 

Svetovni maratoni v kar spada tudi #LJM so postali prav taki. #NiDaNi in tako je prav in naj tako ostane. 

Klemen! Poklon za prvo maratonsko razdaljo!

Med prebijanjem na start bi se lahko zaustavil vsak korak sa je bilo polno znanih obrazov. Prišli so vsi! Vsi, ki jim je všeč gužvanje. Če ne bi bilo tako bi lahko v vsakem trenutku dneva samostojno prebežali to razdaljo. Morda so prišli zato, da vidijo “originalen” čas. Se prvi, da so trenirali ali pa hočejo samo-dokazovanje. Tudi tu ne vidim nič spornega, vsak po svoje.

Sam imam #LJM za neko druženje s prijatelji.

Ko se bom odločil, da grem popravit originalen maraton rezultat zagotovo hec in druženje na progi odpadeta. Tam šteje samo fajt od prvega in vse do zadnjega kilometra. Težk bo, ampak bo! To vem!  

POK ali štart! Z Matejo greva en krog, še prej prijateljem zaželiva srečo, objem in gasa. Gasa kakor je možno v takšni gneči. V sam potek maratona se ne bom spuščal. Tokrat bi želel povedati kako pomembni so navijači. Letos so se izjemno izkazali. Navijali so vsak za svojega in vsi za mimoidočega. Da o rekvizitih ne govorim, bilo je vse živo. Zmagale so kuhovnice in posoda.

Vsem nam ste dali neizmerno energijo, čeprav sem prepričan, da jo ne čutite ali pa mislite, da gre v nič. Čisto nič ne gre v nič razen nič! To je #LJM. Poln tekačev, navijačev in dobre organizacije. 

Midva z Matejo sva zadovoljna, čeprav je morda malo zmanjkalo za pod 4 ure ampak morda pa naslednjič premagamo zadani cilj. Seveda če ne bežiš, ali treniraš potem tudi čas ni tako pomemben. Saj 42 km ni kar tako. Bojda samo 1% ljudi na svetu je preteklo maraton. Tako, da vsem maratoncom pohvale. Poklon!

https://runrepeat.com/research-marathon-performance-across-nations

Zgleda, da smo kot nacija, kar hitri saj segamo v sam vrh povprečja, pri zaključevanju (čas) maratona.

Opaziti je pa tudi, da strmo pada udeležba na maratonih od leta 2008 – 2018. So maratonci morda pobegnili na #k24 ali #UTVV 

 In še nekaj zanimivih dejstve:

Kar se tiče opreme na takšnih dogodkih, je pomembno, da vas nikjer ne žuli, riba ali moti. Vse mora biti na mestu. Moda, če iščete zelo hitre in lahke copate en nasvet Salomon Sonic RA 2 PRO bo super izbira.

Če, ne verjameš poglej sem: selector. Velikokrat vidim (tudi letos), da ima veliko tekačev odrgnine zaradi ribanja (koža – sol – koža). Ta izdelek vam pomaga preživeti muke! Res, garantirano watch in tudi SportShield . Oba izdelka sta na volj v lekarni. Če me  kje “ujagate” vam z veseljem predam nekaj vzorčkov. Če slučajno ne bo delovalo me lahko zatožite!

Še predno, pa odrinete na start pa ne pozabit na #InvictusPremiumEnergyDrink, ki traja 2xdlje! Res je dobra energija tako kot peresno lahka Rudy Project očala pri MaxiSportČerin (s kodo cesen10 je nekaj popusta #pssst).

Ker, je bilo številk in informacij o teku na #LJM kar veliko se je bilo treba glavo “spočiti” na teku Treh Vrhov. Lansko leto naju je z Matejo za ta tek okužil #Šiškar. Letos sva rekla, da ponoviva. Vsak zase s svojo razdaljo in s svojo energijo. 

Izbral #High5 iz TopAtleta in #InvictusPremiumEnergyDrink ter meni najboljše #Trail copate Salomon Slab Ultra 2. 

Da tek ni bil samo tek smo se zmenili z Ano, Karolino, Senadom ter Markotom, da rečemo kakšno pred startom in da povežemo meje. Kasneje smo dopoldansko debato preselili v večerno čvekanje, kar je bilo po eni strani še najboljše. najboljše poklepetati z znanci iz FB in podobnih omrežji. Fajn je bilo…

A o teku je organiztor nekako tako zapisal:

58 km dolgo popotovanje po obronkih nad Sočo in Brdi. Po poteh 1. svetovne vojne, po stezicah, ki združujejo dva naroda. Zahtevni odseki, prepleteni s hitrimi tekaškimi deli in čudovitimi razgledi. Tekmovanje v edinstvenem okolju, z vsem kar ultra tekač potrebuje.

Traso sem poznal od lanskega leta vendar samo tam, kjer je potekala osemindvajsetica. (28km trasa)

Foto: T3V

Zgodaj zjutraj z Matejo odrineva z najbolj prostornim C3 in z Invictus Energijo za volanom. Vmes si “prebereva” revijo Tekač z odličnim prispevkom o Rudy Project Propulse očali iz MaxiSpotČerin.

Po nekaj ovinkih sva že pri Solkanu in na “mikice” lepiva štartne številke, katere so nam podale vidno nervozne prostovoljke. Mateja se je odličila, da tokratni tek beži v slogu #TimeToPlay in z Ano odborbata po svoje. V zadnjem trenutku je iz 28 km odšla na 12km. Senad se je odločil, da se preizkusi z 28 km traso, katero je izborbal vrhunsko! 

Na “tadolgi” nas ni bilo veliko. Vsaj ni se mi zdelo (uradno na koncu 57). Start in gremo. Startam popolnoma zadnji, ker sem bil še na wc. No tudi Ivi zamudi. V glavo mi prišini, da sva se z Matejo hecala, da bom stal na stopničkah zraven Ivija. No to je bila šala, ki jo je hitro vzel hudič in smo že rinili v hrib. 

Ker sem bil dobro (preveč) napravljen sem se po 1.5 km slekel in na sebi pustil novo Salomon Sense LS Tee. Pod njo pa malo starejšo kompresijsko mikico Salomon S lab Exo HZ SS Tee.  Zelo dobra izbira. Ne prevroče in ne prehladno.

Foto: Tek3V

Same trase in kateri hrib ali kucl se nadaljuje pred naslednjim in tistim za njim žal ne vem, ker se ne obremenjujem z imeni na katere moramo splezati. Tokrat sem sam pri sebi videl, da lepo napredujem in kaj kmalu #GoPro pospravil in nadaljeval borbo za 10 mesto. In kasneje na 5 in potem skok na 4. In zadnji vzpon na Sabotin 3 mesto.

Foto: Tek3V

Uff. Nisem verjel, da sem tretji, vendar realnosti nisem moral pregnati. Res je samo še spust in v cilj. Na spustu prehitevam tekače, kateri so bili na krajših razdaljah. Vedel sem, da sem zelo blizu sreče! Sreče, katere nisem pričakoval. Na Solkanskem mostu pred seboj zagledam tekača. Po intuiciji sem predvideval, da je na “tadolgi”. V miru sem si mislil, ne bom se gnal, da ga ujamem, ker tudi odkrito povedano nisem imel niti kančka moči. 

Pogledam nazaj, če mi slučajno sledi Italijan. Ni ga!! V miru in s srečo v cilj. Pardon. Zjeban, vesel in srečen zapičim palice v asfalt in si rečem to! Tretji sem. AMPAK! BAm! 

Foto: Tek3V

K meni stečejo prijatelji in Mateja. Objamemo se in povejo mi, da sem četrti! KAJ? KDO? Ne!? Nič jasno Italijan je prišel pred teboj cca. 9-10 sekund. Hitro morda malo na grd način (nevem, bodo oni povedali) planim na ekipo, ki je merila čas na roko. Povedo, da sem četrti. Nisem vrjel!……. Žalost, razočaranje a hkrti v sebi vesel.

Pod tušem se “spoznam” z Andrejem Lindičem (meni znan kot odličen Postojnski tekač, drugega o njemu nisem vedel nič. Vedel samo to, da je izjemno hiter ter vztrajen), izvedel sem da je bil on tisti tekač pred menoj na Solkanskem mostu.

Poveva si zgodbo obema čudno… Da ne dolgovezim. Andreju in meni se je vse skupaj zdelo čudno kako je to možno, da sem končal na četrtem mestu. Na pobudo Andreja stopiva do organizatorja in poveva zgodbo. Tu ne bom govoril, kaj smo se menili a povedal bom vseeno to, da naj bi Italijanu “crknila” ura na Sabotinu (gps sled – nedostopna). In, da je iz njegove strani vse ok. 

Vem, da sva z Italijanom skupaj prišla na točko (Sabotin koča 51 km) in da sem kočo zapustil pred njim. To lahko potrdi Matjaž Čampa in fotogrfija, ki je posneta na Sabotinu (fotografiran pred Italijanom). In še to, da ti Andrej pove, da je Italijana prehitel “malo” pred ciljem. Čeprav ga je že enkrat. Mi je dalo vedeti, da imam še kako prav.

Vse skupaj smo premleli. Trdim, da je Italijan “šprical” spust iz Sabotina. Po vsej verjetnosti je šibal po “rumeni trasi” midva z Andrejem pa po “rdeči”. Prepričan sem tudi zaradi tega, ker Andrej Lindič ne bi bil tako “nor”, da bi šel nekaj zagovarjati v kar ni prepričan. 

Priznam malo potrt, vendar še danes prepričan, da Italijan ni naredil nič #ferPlay igre.

Morda bi lahko bil organizator toliko in rekel tako bo in konec. Dva pričata proti enemu 2:1. Organizator bi morali stati za tem v smislu: Odločili smo tako in tako bo! Ne glede na posledice. Organizator ni samo biti organizator in organizirati dobro tekmo, označeno ruto, dobre in slastne postojanke, drage ali ugdne startnine. Treba je stati za besedo, pa če je tudi zelo težka.

Morda pa organizator stoji za besedo, kot se je odločil. Morda je malo premisli, da je bolje da se “zameri” Slovencu, kot Italijanu. 

#Tek3Vrhov trasa dobro označena, postojanke dobro organizirane. Mikice in medalje tako tako. Tu je še rezerve, toliko rezerve, kot pri težkih odločitvah. Zelo lepo ste organizirali foto seanso tako na progi in na koncu. Zelo lepo. A samo zaradi razgledov, fotografij in dobro obloženih postojankah lahko rečem hvala za tek in ne skrbite, ne bom vam nikoli več “težil” s pritožbami, saj ste mi dali dobro “traso”, tako da jo bom prej kot slej ponovno prebežal #Sam. 

Morda še beseda o pogojih….

Pa da se vrnemo morda na začetek. Res nam vreme ni bilo naklonjeno vendar vsi smo imeli enake pogoje. Trasa, kot sem rekel lepo označena le morda sprej s katerim so bile puščice zarisane bi lahko izbrali drugačne barve (vidljivost oranžna (listje, mokra podlaga, odsevi)) se slabše vidi kot fluorescenčna ). Ravno zardi tega smo z bežečo klapo naredili kakšen meter več ali pa tekli cca. 10 m bolj levo ali desno od trase, ampak ni bilo večjega problema. Tudi GPS track, kateri je bil na spletni strani je bil drugačen od prvotne poti (ne mislim na zadnji del). 

Skozi vseh 50 km in več sem se bal, da se bom ulegel in tudi to se je zgodilo, vendar s karate prevalom, ki je bil tak, kot ga opisujejo na (karatezvezaslovenija.si)

Preval naprej je temeljna akrobatska prvina, saj je osnova za številne težje prvine in jo je potrebno dobro utrditi in pravilno izvesti. Pomembno je, da vadeči karateisti dobro poznajo osnovna geometri- jska pravila – najkrajša razdalja med dvema točkama je ravna črta (Ančnik, 1999, str. 34) – in jih upora- bljajo tudi pri izvedbi osnovnih akrobatskih prvin. Preval naprej se prične v počepu z rokami v predročenju. Sledijo polaganje rok z dlanmi, obrn- jenimi naprej pred telo in noge, naslon in opora na roke ter nagib glave (brade) proti prsim vse do konca izvedbe. Opori na rokah sledijo dvigovanje bokov čez glavo, krčenje rok v opori, da pride prvi stik hrbta s podlago nekoliko višje od lopatic (med lopaticami in vratom). S pokrčenim telesom in koleni se vadeči zakotali proti sedu pokrčeno in z rokami v predročenju iz povaljke na hrbtu vstane na noge.

#WAW vse to se je zgodilo s palicami na trdi podlagi v hitrem spustu. Vse ok. Seveda najprej pogledam, če je ura ok. Zopet sem popolnoma sprobala Suunto 9 Baro Titanium, katera se je izkazala za trpežno kot pes. 

Med bežanjem sem užival tudi vodo s CocaColo in nekaj Sponser bonboni, kateri so imeli nekaj Tavrina in Bcca energije. Super se je vse skupaj izpelo oziroma odbežalo. Vesel, da kljub mokri koži nobenega žulja. Nič! Samo mokre noge in nič drugega. To so salonarčki Salomon Slab Utlra 2, dobre nogavice ter #2TomsIzdelki. 

Vsake toliko časa sem prebiral, koliko sem le moral sporočila od dekline in Coste, ki sta mi pošiljala sporočila. Priznam nisem vsa prebral, ker sem preveč hitro bežal. Vendar dosti mi je bilo, da sem videl kdo mi piše. To mi je dalo moč, to me je zamotilo, to mi je dalo pogon! Pogon, vse do zadnjega atoma! 

Tako sem hitel, da sem zopet zlomil palice in ja, meni niso usojene. Hvala Mateja, ker si mi jih posodila. Sedaj v akcijo po nove. Vendar ne zame. Jaz pridem nazaj malo kasneje zopet v poletje, katero sem prepričan, da bo zanimivo in polno preizkušenj in seveda s projektom. Delal bom dobro, delal bom s predanostjo in vztrajnostjo, tudi ko mi bo težko. Morda najtežje.

Hvala vsem, ki mi privoščite Salomon, Suunto, Invictus Premium Energy Drink, Top Atlet, 2Toms, RoadID, MaxiSpotČerin in Rudy Project

Hvala, ker ste z mano.

Prijatelj ni samo tisti, ki ti podaja srčke in hvale. Prijatelja čutiš!

A. Česen 

Facebooktwittermail

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.