Tako, današnja objava bo ena izmed krajših a morda bolj zanimivih o novih izkušnjah…
Veliko ljudi me zadnje dni sprašuje zakaj tečem ob tako norih urah in kako usklajujem delo in šport.
Odgovora sta popolnoma enostavna a zelo težko izvedljiva. Ja, težko, če ni cilja, volje ne bo iz tega nič. Čisto nič. Iz toplega doma v mrzlo okolje. No GO! A to je življenje vojaka in tekača!
Ker sem imel v planu, da bo teden potekal drugače kot je bilo mišljeno, se je urnik popolnoma spremenil. Obveznosti v službi na prvem mestu tako, da se je tek seveda prilagodil službi.
Ker mi je tisto nekaj malo prišepnilo na uho, da se bo teden začel drugače kot je bilo planirano sem imel budilko pripravljeno ob 00:15. Za odhod na nočni tek. Dve uri spanja bo dovolj. Nikakor a tako je.
Odhod iz Ivančne okoli 00:30 z zelo prostornim C-trijem proti Ljubljani od tam pa v teku na Šmarno Goro, kjer je ponavadi veliko lepih, ja lepih razgledov 😉
Ok, oprema klasična, nekaj za preobleč v primeru slučaja in palice, da bom kar najhitreje na vrhu.
Še predno sem prišel na “čisti” vrh sem se v dolini primerno ukvarjal sam s seboj. Kot ponavadi, je bilo zanimivo in zabavno, za nekoga noro, za drugega nepremišljeno a zame super, zakaj pa ne.
Sicer sem se zavedal, da če bo šlo vse po instinktu po dan zelo težak, zelo saj je bilo v službi to pričakovati…
Ok, ko sem “odpru” palce sem planu v hrib kakor se je dalo. Seveda ni šlo brez hoje. Saj nisem še “taprav” za v hrib grist. Počas a sigurno. “NaMuč 😉
Predno sem prišel do oznake #top sem še prej trikrat pozvonil. Če boste prebrali do konca boste dobili odgovor. Zanimiv.
Na vrhu preverim natančnost Suunto igračke in GLONASS sistem se ne zmoti. V glavnem na hitrco seveda pade #top fotka in že Suunto Ambit 3 Vertical dela na polno za v dolino. Super.
Tudi NightRunner270 delajo na polno, lučke na copatkih odlična roba. Super so tole naredili. Bravo
Ok, ko prisrfam v dolino, pospravim palce in proti, no zdej lahko že rečem hotelu, kjer me je čakal #plantPower zajtrk in topu čajček, no sej sm ga kar med potjo naročili. In to okoli 3:30, dober hotel ane?!
Maratonc po domače Costa, hvala za zajtrk 😉
Ok, ko pridem na delo so začele zadeve iti v smeri pričakovanega (sprememba plana). Ja in točno tja sem padel. Super, ok. Nova spoznanja bom doživel in upam, da bom vse skupaj preživel. Bomo videli v naslednjih urah… Vedel sem v kaj se spuščam in kaj lahko pričakujem. Bil sem ponižan in pripravljen na vse!
In res…
“Ker sem podpisal zakon o tajnih podatkih, ki me močno omejuje pri razkrivanju podrobnosti, krajev, imen, ne bom veliko govoril o samem tečaju, kajti zame je zelo pomembno, da tej bratovščini izkažem čast.
Le to bom rekel!
“Divja zver ne ubija za šport, edino človek je lahko tisti, ki uživa v tem! To ni dobro”.
Neizmerno sem vesel ter ponosen, da sem “ponovno” oblekel številko 12 in tako spoznal zopet en delček več v sebi in bogat za novo noro a zelo koristno izkušnjo ter znanje!
Vse skupaj, kar sem preživel v času sem povezoval s tekom, ja s tekom na dolge proge. To me je rešilo in rešili so me vaši glasovi vaše pozitivne misli. Bodite vedno prepričani, da vam bo uspelo. Vedno, vedno!
Verjamite, imel sem “veliko” “časa”, da sem v mislih ponovno “prebral” njegove zgodbe. Ja, Bearove Neštetokrat sem si ponavljal stavek. “Tisto malo več”! “Tisto malo več”! “Tisto malo več”! …
Uživajte sleherno sekundo svojega življenja, povejte prijateljem, da jih imate radi, bodite veseli, da ste zdravi in živi. Uživajte življenje!
Še odgovor o “cingljanju”… Morda kdaj drugič, ob čaju 😉