Pogledam, vidim, vprašam in že sva prijavljena na Maraton treh src v Radence. Tokrat bova oba zastopala barve Slovenske vojske in rdeče barve svojih src.
Jaz prijavljen na 42k Mateja na 21k. Sedaj je bilo samo vprašanje komu bo “lažje”. Nič kaj extra priprav. No, če govorimo o tekaških kilometrih je bilo zagotovo lažje meni, saj sem imel v nogah več kilometrov kot Mateja. Ki sem jo v bistvu malo “nasral”, da se je prijavila na polovičko, čeprav trenutno ne beži veliko.
Tako kot je, je. Sedaj je bil pred nami 20. maj in s tem že ob cerkvi “rezervirano” parkirno mesto in za presenečenje še nočitev z zajtrkom v bližini starta. Da ne bo pomote Slovenska vojska nama je “samo” častila startnini, kar nama je super. Ko sva si zavezala salonarčke, sva se odpravila na start. Še pred tem sva srečala Katarino in jo vprašala kaj bo novega na TV 😉 Rečemo debato, dve o bežanju in o vseh naših pokalih, medaljah in rezultatih, trasah in številkah na Stravi 😉 Po vseh številkah gremo na odštevanje. BAM!



In poslali smo se v dir. No, meni je bil plan, da se vsaj enkrat na Radencih ne matram. Nazadnje, ko sem bil tu, sem si rekel: “Nikoli več!” in ta nikoli več, je že zbiral nove kilometre na 41. Maratonu treh Src. Na novi Suunto Vertical sem si naštimal S+, ki mi prikazuje kdaj bom zaključil maraton in koliko mi je še ostalo do vseh 42 kilometrov. Tempo je kazal od 4:55 do 5:00 min/km. Tega sem se držal! Ko sem videl, da grem prehitro sem popustil na 5:00! Kmalu sem videl, da je to pravi recept.
Ker sta dva kroga, samo morali skoraj do cilja in nato obrnemo in ponovi vajo. Pri recimo okoli 16 km srečam Kopinča, mojega tekaškega prijatelja Logarska-Celje. Rečeva besedo o potovanjih, ki naju zanesejo v hitrejši tempo. Skupaj se povlečeva nazaj in se drživa 5:00 min/km. Kmalu je bil časa, ko sem moral v 2 krog. Sedaj, ko sem tekel po isti poti, sem pričakoval, da bom srečal Matejo, ki bo prihajala v cilj 21km razdalje. Najprej zagledam g. Pahorja (zame še vedno g. predsednik) kmalu po tem pa še Matejo, ki je z nasmeškom v cilj borbala preostalih 3-4km do cilj.



Dava si petko in greva vsak v svojo smer. V drugem krogu ni bilo toliko navijačev kot v prvi rundi. Sem pa tja kakšen domačin, ki je goreče ploskal. Tako goreče, kot so navijali domačini, tako je goreče sonce nam segrevalo asfalt in telo. Vedel sem kaj mi lahko prinese sonce, beton, Radenci… Trpljenje! Ampak letos nisem imel takega občutka. Kmalu sem se približeval 30km. Samo še 12. Samo še 12km jutranjega teka. To sem imel velikokrat v mislih. Vse spodbudne besede, ki so me peljale proti cilju. Ura je še vedno kazala 3:30 v cilju. Pred mano še nekaj manj kot 5km. Tokrat sem vedel, da mi je uspelo.
Priznam v sebi sem imel veselje, zadovoljstvo in ponos, da mi je enkrat uspelo, da sem skočil v cilj!
Drži 3.30 ni tako “dober” čas. Zagotovo, se nekdo s tem časom ne bi “pohvalil” raje bi zaklenil Stravo in glavo pomolil kot noj v pesek. Jaz povem na glas! Vesel sem, ponosen sem. Čeprav to zdaleč ni bil najboljši rezultrat na maratonu. Je bil pa zagotovo najlažji! Zakaj? Ne vem… Morda zaradi spoštovanja od prejšnjih let ali vsega skupaj spodaj naštetega…
Tokrat sem imel oblečeno:
- Cestne tekaške copate Salomon Aero Glide
- Kratke hlače Salomon S/LAB ULTRA
- Kratka majica S/LAB NSO TEE M
- Kompresijske nogavice S/LAB ULTRA
- Tekaška očala Propulse
- Salomon Kapa
- Suunto Vertical Titanium Solar
Do osebnega uspeha, me je ločil samo še kilometer. Spodbudne besede mimoidočih, prijateljev, zanamcev so mi vlivale moči, da sem stisnil še zadnje metre v malo hitrejšem tempu, kjer me je ob ciljni črti čakala že spočita Mateja. USPELO nama je! To je bil ta cilj. Vesela se objameva narediva petnajst storijev in greva na zaslužen odmor!






Po končanem bežanju se hitro zatečeva k elektrolitom in dodatkom za “podporo”, da bodo sklepi delali in, da ne bo čim manj vpliva mikro poškodob.
Triple Move – Bromelain, kurkuma in bosvelija za trojno protivnetno delovanje in podporo sklepov
Join Complex – Ciljna protivnetna podpora za aktiven življenjski slog
ZERO šumečke – Solne šumeče tablete z elektroliti in vitaminom C. Brez sladkorja.
Ko poslušava odrsko glasbo, pijeva in se zabavava zaslišim jabuk kako poje in mi sporoča, da me kliče neka številka, ki je ne pozna.
Oglasim se in na drugi strani sicer malo slabše slišim, da me nekdo iz SV vabi na zaodrje, da bom šel na stopničke… Hmmm. Nč ne vem. Se pravi hitro obut, popravit hlače, mikico in brez nogavic na oder. Upss. Drugi v SV na 42 km. Waw, to pa je bilo presenečenje.


Kot sem že omenil, ko ne pričakuješ nič, ti vesolje pričara presenečenje…
Ko je bilo veselja konec, se predava počitku, vodi z mehurčki in odlični hrani in jedači, ter dodatno regeneracijo s CBD kaplicami konope.



V bistvu ne bi rabil napisati toliko odstavkov, črk. Lahko bi napisal samo to: Fajn izlet, fajn maraton fajn vikend. Še na mnogo takih….
Hvala vsem za podporo in lepe misli! #TomorrowIsYours