Anže ČesenZadnje dni sem bil službeno odsoten in sem se lahko tekaško odpočil. Ko ne tečem, razmišljam kam bom pobegnil ko bom frej.
Tokrat je bila v planu en 100 kilometrska trasa – tam okoli. Malo smo se pogovarjali, menili in risali…
Na koncu je padla odločitev; Ivančna – Ljubljana – Kamnik – Brnik – Kranj – Ljubljana #ufff
Nekaj znanih poti nekaj na novo odkritih. Ivančna-Ljubljana stara zgodba. Ljubljana-Kamnik znana iz WFLWR. Morda malo manj znana Kamnik-Brnik. Kranj-Ljubljana pa tudi že dobra prijateljica!
Ker se vsak plan začne s pripravami, ki so odločilnega pomena se tudi sam rad veliko prej pripravim na takšne podvige, ki lahko trajajo 12 in več ur.
Ker pa tokrat ni bilo časa za pripravo sem vedel, da bo treba kar dobro napeti možgane, da se ni bi kaj pozabilo. Ker sem bil v Ljubljani še do 18h sem pohitel v Ivančno kar se je dalo hitro za pripravo primerne opreme.
Še sreča, da je za mano nekaj podobnih podvigov, da sem vedel kaj “zmetati” v nahrbtnih, da moram dati najnujnejšo opremo: mini komplet za preobleči – zgornji del (za vsak slučaj), vezalin, rezervne baterije, hrana, pijača in nekaj tekvina (denarja) za refill vode in podobnih zadev.
Ura je kar letela in letela jaz pa še zbiram glasbo za 4GB mp3 in delam letak za Matevža – brata. Nekaj bo! #družina
Hitro počivat in vstajanje ob 2h. Hitro sem bil pokonci, saj je bilo spanca res malo. Ampaka tako je!
Hiter obleči IronmanSocks, Salomonove kratke hlače in Karimor Trail majico ter anorak ter Adidasove Boston copetke, zalimati niple in to je to 😉
Ker je bilo zunaj hladno se je bilo potrebno primerno zaščititi “odprte” dele (kolena, obraz ter vrat). Odlična Ognjičeva krema od Justa je idealna zaščita proti mrazu. V takšnih trenutkih se je potrebno “na debelo” namazati. Ne pozabiti na notranjost ušes in vrat!
Še hitreje na zajtrk: Nekaj žlic grškega jogurta, zeleni čaj in dva kosa kruha. To je to. Še en selfi in smo že imeli luč in rokovaice na sebi ter s cesto sva bila že eno.
Super odlično vreme, veliko zvezd in nekaj utrinkov. Super. Vendar, ko sem zagrizel v Višnje Gorski klanec me je presenetila res gosta megla. Noro! Ok, gremo dalje z večjo previdnostojo saj je bila sobota. Aktivnosti iz petka na soboto so na dolenskem lahko vesele 😉
Pri Šmarju Sap, sem zagledal odprto pekarno hitro zavil notri in si privoščil eno toplo žemljico. Sicer sem s seboj imel celih 20€ in nič drobiža, tako da mi je “teta” vrnila 19,75€ v kovancih. “Teta” hvala za dodaten težak nahrbtnik 😉
Do Lavrice je šlo vse v redu. Vse po planu. A kmalu sem dobro zaplužil v “lukno” v asfaltu. Najprej skoraj na nos potem sem pa gležen položil na asfalt. Čist! Aaa #fak! To ni kul v trenutku se zaustavim in primem za gleženj, vso energijo ki sem imel sem položil z rokami v gležen. Waw, super nora bolečina. A sreča v sreči, da imam vezi že tako načete, da se kmalu vse poleže. Sicer zdej lepo “gori”! A tudi to bo.
“So far so good” gremo dalje. “Hitro” sem bil mimo DIFA in sledil je prvi malo daljši počitek na Petrolu BTC, kjer sem si privoščil kavico ter naredil popolnitev z vodo ter High5 ISO Šumečimi tabletimi iz TOPAtleta. Seveda si nisem mogel opreti in poslal sliko v svet #TakSem.
Ko sem “premagal” počitek sem odhitel naprej proti Dragomirju ter Domžalam in kasneje do Kamnika.
Pri Jaršah pri Domžalah sem srečal prijatelja Boruta, ki mi je vlil nekaj dodatne motivacije. Hvala Borut. Sem prepričan, da si mi prinesel sonce, saj sem si kmalu nadel sončna očala 😉
Pri Kamniku skoraj pri 60 km sem naredil zopet premor približno 10 minut, kjer sem v svet zopet posla eno fotko. Napil se #plantPoerEnergije (voda, Spirulina, Baobab ter Triphala) – super mešanica Naj priznam, da je staro mesto, kjer sem naredil sliko eno izmed meni najlepših. Res skromno a lepo.
Ker me nihče ni preganjal sem odšel proti naslednjemu cilju Kranju. Pri približno 70 oziroma 72 km sem doživel prvo manjšo krizo. Noge in telo težko, tempo nikamor, čeprav je Suunto urca kazala na čist ok povprečni tempo 5:10. Ok, nekaj drugega je narobe…
Anže ustavi se, popi, premisli in nadaljuj.
Prav to sem naredil. Se ustavil, napil ISO tabletk, #PlantPower mešanice ter prijel za jabuk in v teku pogledal vaša sporočila, še prej sem vzel gvarano.
Kmalu je bilo vse po starem in hitro sem prišel v Kranj, kjer sem se ustavil na #PlantPower postaji in si privoščil nekaj klementinc in izkoristil čas za “selfija” 😉
Ko sem prišel na varno mesto sem naredil Refill in med popolnitvijo z vodo poslal sliko v svet. Malo sem se usedel na pločnik in tako je lahko videl ves Kranj, kako Česen zopet počiva, ane Aleksander in Uroš. 😉
Ker sem se malo uštel s količino vode (premalo) sem odšel hitro v sosedni Hofer in popolntev z Coca-Colo, vodo in liziko je bila popolna zmaga!
Ko sem vse med tekom predelal sem imel v mislih Zbilje, kjer me je čakal tekač po 50 letu. Moj oči, ki se je odločil, da bo in je spremenil način življenja in je postal pravi športnik! Bravo. Preko aplikacije RoadID je lahko točno videl mojo pozicijo. Ker sem se dobro počutil sem si med tekom tudi malo prepeval in tako sam sebe motiviral.
Motiviral sem se tudi s tem, da sem med tekom prebiral vaše zanimive komentarje. Ker, če se ne znaš sam motivirati te ne bo nigče drug. Nihče! Tisti drug ti je lahko samo vzor ali dodatna motivacija. Vendar sam moraš v težkih trenutkih najti motivacijo. V glasbi, razgledu, tipkanju… Sam za vse, tako je pri tekih!
Ko sva se s Costo “pokonektala” sva stisnila pesti in kasneje poslala zopet sliko v svet. #ŠportnikiNaDelu!
Že velikokrat je bila “premagana” pot iz Zbilj do Ljubljane, tako da tu ni bilo nobene umetnosti, “samo” še 17 km. Dobro sva se dajala in en drugega mirila naj zmanjšava ali zvišava tempo! Costa, dobro si letel! Super!
Eee in 100 km pri Šentvidu! #TOP, odlično je šlo in to z nahrbtnikom 4 -5 kg. Yes! Vsaj enkrat!
Ko sva prišla do Šiške naju je z #High5 čakal božiček. In ga je dobil. Vse za dobro in sproščeno vzdušje. Znati se je popolnoma sprostiti #relax. Sam pri sebi si večkrat po tihoma oziroma avtomatsko popolnoma sprostim zgornje ude, vse do kolka.
Vse drugo dela samo! Korak za korakom. Zanimivo #relax – probajte! Pri Tivoliju sva še srečala Matevža, ki je takoj dejal vidva sta “kresnena” 😉
Moj starejši bratec 😉 , je tudi odličen športnik profesionalni plesalec, koreograf, trener športnega plesa ter plesni sodnik #ToJeVseStranskost 😉
In cilj Vič! 107k to! Uspelo je. Oči, hvala za zadnjih 17km ki so minili res hitro. Odlično si šel! Bravo!
Tokratni zapis je namenjen vsem mojim prijateljem, ki se pripravljajo na ultra teke in so pri tem začetniki. Morda, bo kaj uporabnega:
1 – priprave
2 – veliko teka (ponoči, malo spanja, “treniranje” monotonosti)
3 – samo motivacija (v kriznih trenutkih najpomembnejša – tipkanje, opazovanje, seštevanje, še do tam-potem pa še do tam…)
Predvsem pa uživajte in poiščite si nekaj kar vas bo vodilo! Ko ne gre več z nogami in ko ne gre več s srcem je na vrsti #TRMA nič drugega! Vse drugo odpade!
Statistika po uri:
Razdalja: 107 km
Čas teka: 9:36’34 ure s počitkom
Kalorije: 6552 kcal
Povprečni srčni utrip: 144 bpm
povprečni tempo: 5:22min
Ruta: http://www.movescount.com/moves/move86712820 ali https://www.strava.com/activities/452686152
