Anže ČesenPred mesecom dni, sem si prizadeval, da bi skupaj zbral del ekipe #UltraGoričkoPiran. Nekaj se nas je zbralo kljub poletni vročici in začeli smo planirati bežanje.
Plan je bil oziroma bila sta dva.
1. plan – Bežalo bi se iz enega konca obale do drugega.
2. plan – Bežalo bi se v slogu dvosmerne vozovnice.
Ker vemo, da so vozovnice malo dražje smo obuli salonarčke in začel se je “Gardaland”. Še pred odhodom smo se zmenili kdo in kam 😉
Ok, sestavli smo se kot smo se. Peter je pripeljal večino klape, kar na počivališče Lom. Kjer smo skupaj z Janom in mojo malenkostjo pojedli prvi zajtrk.
Medtem ko smo se krmarili oziroma bili pri napajalniku, sem preko ključnika #ObMorjuSPrjsatli obvestiti klapo, ki je čakala na Debečlem Rtiču, da bomo en mal zamudili.
Še pred tem, smo se imeli kot na farmi 😉
Ko smo se končno spravili na noge smo odšli do mejnega prehoda Lazaret, kjer smo se uredili in priprsavili za bežanje.
TopAtlet je poskrbel, da je vsak tečak dobil vrečko presenečenja! Hvala!
Še pred bežanjem smo Perotu zapel tisto vse najboljše in vse dobro!
Ko smo odšli proti cilju ozirom točki, ki označuje konec enega kroga. Smo pred tem še primerno nazdravili
Ko smo dali mimo uradne dele smo začeli bežat.
Začeli smo bežati v ne preveč strmo klančino. Bili smo mešana druščina, bili smo z različnimi cilji in imeli smo različne izkušnje. Pa se, da ta kontrastna razmerja med seboj povezati? Trdim in bom trdil Vedno!
Ne bom se utikal v borbo vsakega posameznika, ker jo ne poznam, ker ne vem kaj je občutil. To so zgodbe vsakega posameznika. Dovolil si bom in upam, da mi nihče ne bo zameril, ker bom malo natipka kaj sem videl skozi svoje oči.
Nekaj kilometrov po štartu sva z Walkarjem 😉 rekla nekaj borbenih… Imal je probleme z želodcem, ni in ni mogel iztisniti energijo. Čeprav jo je želel! Neskončno se je upiral, da bi naša spremljevalna ekipa odšla po avto 😉 Kljub močnim bolečinam in bruhanjem je nadeljeval in je šel. Šel in šel!
Ker smo vsi skupaj želeli našemu Walkerju Stalkerju dobro smo se odločili, da gre nazaj po avto Tadeja in “dvigne” Jošta, kjer se bomo dobili. Ta čas je Irena bežala Walker pa noge preganju na pedalih 😉 Bravo ekipa, zato smo skupaj!
Ker smo bili zbrani iz vseh vetrov tisti s povprečnim tempom 3:30 in tisti z 6:00, sem vedel, da bo Gardaland. Vendar tako smo si zastavili in tako imamo. Vedel sem da bo zanimivo in trajajoče. Ja in še enkrat bi isto izbral, tudi za kakšno uro več! Zato ker smo se tako odločili, da gremo skupaj borbat!
Ker smo globoko zajadrali v Gardaland, je bilo potrebno skozi traso vedno najti neko motivacijo, zajebancijo ali kar koli drugega, ki bi te lahko in te mora razbremeniti 😉
Kjer je Vasko doma, tam je najlepše 😉
Hitro smo prišli preko marine in nadaljevali pot v smeri solin
Tale naša Mateja, je bila prepričana da gre tudi nazaj se pravi, kupila je dvosmerno karto. Sicer s prva je bila malo skeptična kje bi sedela. Ampak sej nima veze, če imaš dvosmerno karto jo pač imaš. Samo letiš in bežiš! Greš in je šla!
Neizmerno sem bil presenečen nad vremenom. Drži, da je bilo toplo, vroče vendar ni bilo velike vlage in se je dalo. Dalo se je dihati 😉
Ker smo bili v sistemu #TimeToPlay smo morali večkrat prosjačiti za vodo. Ena izmed redkrih postojank, kjer so nas postregli brez posebnih navodil ter nelagodjem je prav tale super “kontejner”. Hvala
Malo naprej od hotela Belvedere nam je naš izvidnik Damian pokazal zanimiv Trail 😉 Odlična izbira
Ena izmed lepših tras po slovenski obali. Prava trail varianta.
V glavnem lepo…
Tu pri Pacogu je res lepo. Lepi razgledi in veliko akcije. Tako in drugače 😉
Nato se je kmalu končal Trail in smo šli v dolino do solin, sicer ne še teh “pravih” solin.
Pot smo nadeljeval po oski solinarski dovozni potki. Lušno in zabavno.
Hitro smo bili v Fiesi, sicer s težavo kolka se je ukvarjal Marko ki je tudi že kar nekaj časa borbal uničen kolk. Za Damjanom je bilo tudi nekaj bolečih kilometrov, saj je bil njegov sovražnik gospod krč, ki ga noben ne mara.
Ko pridemo v Piran se vedno spomnim našega zaključka #UltraGoričkoPiran vedno!
Pride od mene Klavdija in mi reče v slogu tole je pa #GoričkoPiran. Ja, Klavdija drži #noro
Ni lepšega, Le škoda, da na tej fotki ni Tadeje, ki je šla iskat “avtota” za naše borce, ki so borbal s poškodbami! Tadeja hvala!
Pridružila se nam je tudi Isabela Petronio, odlična triatlonka! Isabela thanks za fige 😉
Pred nami je bil eden izmed bolj “zoprnih” delov poti. Morali smo kmalu zaviti iz Portoroža v krajinski park Sočovlje, kjer je sonce dobro nažigalo.
Samo še malo in nekateri bodo presegli svoje meje. To! Vesel in ponosen!
Ko smo prišli do mejnega prehoda Sočovlje, nas tam ni pričakal Joras, vendar nas je pričakala najboljša ekipa!
Čestitali smo si…
Tako. Tisti, ki so prišli z namenom enosmerne vozovnico, so tu zmagali. Pet nas se je odločilo, da obrnemo karto in nadaljujemo nazaj! Vsem tistim ki ste zborbali enosmerno je zame enako kot, da bi tekli z nami nazaj! Poklon in čestitke! Bravo!
Urška ter Klavdija kaj naj rečem, veliko sem povedal že med bežanjem! Bravo in poklon!
Gorazd, pri tvoji letih, da takole odšibš takšno razdaljo in pod takšnimi pogoji je res ne verjetno in vsa energija ko jo vlagaš v tek ali vase jo mi čutimo in jo pobiramo!
Pero bravo, lepo si zastavil traso in jo zborbal super.
Malo smo si vzeli na off in kmalu odšli.
Opa živela primorska in Isabel Petronio 😉 #hvala za vse!
Po nasvetu Isabel smo se zustavili v bljižnjem napajalniku in nafilali zaloge vode. Zavedal sem se, da bomo morali borbati. Vsi smo bili po svoje zjebani! Ja točno takšni. Vedel sem, da bo zanimivo.
Velikokrat si moraš pomagati v prvi vrsti sam. Če vidiš, da te bo dvignila glasba dej si jo v ušesa in gasa dalje. Mateja in Jan vidva to odlično poznata! Bravo!
Veliko pomoč nam je bila spremljevalna ekipa na kolesu Irena, Tanja in Tadeja. Izvrstno opravljeno delo! Tako se dela!
Oskar je želel ostati na “pomolu”. Vendar smo ga prepričali, da je ostal na betonu. Sicer je tarnal nad Trail peskom.
Aaa za vse je postajalo težje tudi za naše #top spremljevalce. Sicer nikoli ni bilo pritoževanja. A to je to!
Pred prihodom v Portorož sem prvič malo začutil potrebe po energiji vzel sem Energy Shot – to te prbije in drži 😉
Pravijo, kar je dobro je treba deliti in sva si 😉
Ker je sonce pokazalo svojo moč smo jo mi našli v vodi
Da sem se znebil malo dodatne teže sem porabil nekaj kovancev (preveč) za ameriško vodo! 3evre. Sm reku gospodični, da nisem mislu kupt cele prkolce 😉
Pred prihodom v Piran z limuzino je sledila popolnitev zalog in izpraznitev zalog. JingINJang
Tud Oskarju se dogaja. Kaj če bi nas sliku pa, da vsak gleda ven iz okna 😉 Ok, grem 😉
Jaaa, še malo pa smo v Piranu ToMiJeVšeč 😉
Pred nami je Piran, malo v klanc do hotela Belvederja, potem spust v Fieso nato Izolo, kasneje v Koper …. Ja še nekaj km je pred nami”
Včasih bi človek na takšnih krajih kar prtisnu #stop in ostal tam vsaj za nekaj čas! Jep tudi to smo naredili a v zelo krajšem časovnem limitu 😉
Še malo in gremo proti križu. Vendar kjer je križ so trnove poti in ekipa jih je borbala! Kilometer za kilometer
Damian Fisher nam je že na začetku pokazal lepo traso! Super Damian hvala!
Sicer na začetku dneva smo bili prepričani, da ne bomo potrebovali luči, vendar smo hitro zakorakali globoko v sončni zahod in kasneje v temo. Ja, tako se beži ultre. Vedno te kaj preseneti 😉
Zanimivo je bilo to, da je vseh nas pet, ki smo se odločili da kupimo dvosmerno karto imelo na levi ali desni roki #suunto uro 😉 Zanimivo a 😉 No bil sem pa tudi prepričan, da nam je Oskar organiziral prevoz na malo drugačen način…
Opa, sonček bo padu v vodoooo 😉
Malo pred Koprom hiter PitStop in gasa naprej. Klapa kdor je šu po mrzlo vodo in energijo hvala. Naslednjič vrnemo! To je support! #carji
Miloš in Oskar sta odšla kar malo naprej midva z Matejo sva se pa malo pomenila o najinih projektih. Zaustavila sva še najino ekipo in hitro pičila naprej. Ko pridemo do Kopra vidiva na deleč Oskarja in Miloša ko nekaj sprašujete na okoli. Jaaa naju sta iskala. Ja, hitro smo se pokonektali in začeli skupaj bežat!
Ko sem videl Miloša! Uff borbal je v tri krasne! Čist adijo. Miloš sory povedal bom tako kot sem te videl.
Miloš je hotel odnehati, ne grem se več pokličli avto! NE! NE smo mu rekli in skupaj odšli v fontano! Namočil smo se in Miloša je začelo tresti k psa! Ok, telo je naredilo reset, dal sem mu malo piti #zemlje in smo se pobrali ven na suho! Ne gre brez malo grdih besed in smo že bežali. Miloš se je zaklenil sam vase in je šel, šel je vse v noč. Popolno noč, mimo Kopra, Bertokov, Ankarana in vse do Debelega Rtiča do mejnega prehoda, kjer smo skupaj zmagali!
Pri takšnih ultrah je pomembno da en drugega vlečemo iz dreka! In ravno to je bil naš namen tega druženja!
Trasa: http://www.movescount.com/moves/move119733030 ali https://www.strava.com/activities/686703255
Oprema:
Na sebi sem imel skozi celotno traso salonarčke S-labSonicPro – izredno zračne, lahki tekaški čevlji. Super za dolge razdalje in bežanje po asfaltu
Kar se tiče nogavčkov in nogavic kot po pričakovanju brez žučjev in krčev. Vse ok.
Tokrat sem si “pomagal” s Suunto Ambit 2, ki je namerila lepo števbilo km.
Hrana:
Dan pred “bežanjem sem pil ZERO energijo #TopAtlet, da sem dobil veliko elektrolitov. Med potjo sm si pomagal z Energy Shot ter Xenofit magnezijem ter kalijem sem pa tja je med klapo padu Magnezi Direct – Xenofit. Med potjo sem tudi spil zemljo (Spirulino, magnezijev klorid ter Baobab). Magneziojev klorid se je izkazal kot odlična zadeva. Sicer je svinski za pit vendar deluje.
Prjatli vedno si postavljajte visoke cilje a realne! Vedno. Vedno pojdite čez. Čez vse svoje zmoglivosti tam je popolnoma drug svet. Ta je tako nezanimiv!
