Anže ČesenOdločitev je padla pred štirinajstimi dnevi. Obvestil sem spremljevalno ekipo in bili smo za. Ker je bil WorldRun skoraj v istem tednu sem vedel, da se bom moral zelo potruditi, da bom izpolnil zadani cilj, ki je bil preteči razdaljo iz Ljubljane do Debelega rtiča.
Vremenska slika je bila več kot odlična za takšne podvige. Visoke temperature za ta letni čas so bile po napovedi kar visoke.
Iz Ljubljane smo krenili ob 4:24. Jutranje temperature odlične, še godilo je, da sem imel dolgo mikico. S spremljevalno ekipo (domači support – že spet) domena, da se zaustavim na vsakih 5km, da me oskrbijo z geli in izotonični napitki TopAtleta. Kilometri so se vrstili. Kmalu sem bil v Logacu, kjer je urbanistični tek, zelo pasal in še sonček je lepo sijal.
Kmalu je sledil vzpon do Grčarevca. Klančino sem vzel bolj previdno in kadenco teka malo zmanjšal. Odlično počutje, urin pravilne barve, glava na mestu in kilometri so se vrstili.
Po rahlem spustu, me je pričakal klanec pri Planini. Hitro sem ga pretekel in že bil v Postojni. Super. Med tekom sem si vzel čas in malo poklepetal z vami in prebral spodbudne besede, katere so in mi pomenijo zelo veliko. Hvala!
Pred menoj sem zagledal mogočno goro, ki sem se ji hitro približeval. A Nanos sem pustil za seboj. Zelo lep občutek.
Za posebno notranje vzdušje poskrbijo mimoidoči, kateri te pozdravljajo. Kar naježi se koža in moč v nogah se sprosti. Poseben občutek, ki ga ne znam opisati.
Kmalu smo zajadrali proti Senožečam, kjer je sonce že kazalo svojo moč. Vendar sem vročino dobro prenašal s pomočjo glasbe. Noro.
Izredno se moram zahvaliti spremljevalni ekipi, ki je odigrala ključno vlogo. Saj mi je nudila res dober support in me popolnoma oskrbovala z “zalivanjem”. Bravo!
Ker je bila vročina že kar močna in sonce fajn “žgalo” sem si privoščil odličen sladoled, ki me je malo ohladil, tako da je glava ostala malo bolj hladna.
Pred Črnim Kalom se je tempo že konkretno znižal. Klančine naredijo svoje. Vročina se me je prijemala in poznalo se na nogah.
Tempo se je nižal, noge težke in s časoma tudi glava prevroča. Postanki so se spremenili in zaustavljal sem se na vsakih 4 km, da me oskrbita in pogledata, če sem še pri sebi. Najtežje je bilo, da ohranim glavo trezno.
Spust po Črnem Kalu, kjer smo včasih hodili na morje je bil precej monoton. Sem ter tja nekaj hitrih in drznih motoristov. Spust je trajal in trajal. Noge so postajale že težke in glavo sem moral večkrat “resetirati”, kar je bilo nekajkrat izredno težko. Vendar sem vedel v kaj sem se podal.
Malo me je tudi izdal želodec in vsake toliko časa sem pustil za sabo kakšen požirek popitega ali pa kakšen grižljaj hrane. To moram še po trenirati in ugotoviti zakaj se mi to dogaja. Prav tako je urin postajal vse temnejši. Sedaj sem vedel, da bo težko, vendar gremo. Vaše spodbude sem prebral in mi je bilo bolje.
Do cilja nas je ločilo še dolgih in na trenutke prav mučnih vročinskih 15 km. Grem do začrtanega cilja…. Vse pogosteje smo se “zalivali” in cilj je bil pred nami.
Ker sem točno poznal traso sem vedel, da smo danes blizu zmage, sledil je samo še spust do končnega cilja.
Da bi prišel do točno določenega cilja smo se spustili do pomola na Debelem Rtiču, kjer so me pričakali trije kosmatinci in me tudi obdarili z masažo in “poljubi”.
Ker so bili na koncu, ko sem se zaustavil krči kar močni, žal nisem upal v morje. Le rahlo sem se osvežil, tako da vas moram žal razočarati s skokom v morje!
Vsa zahvala gre mojima dvema najboljšima staršema! HVALA!
Danes je bilo res zanimivo in na trenutke prav mučno. Zopet sem doživel zelo zoprn občutek mravljinčastega telesa in rahle slabosti. Vendar tek z mojo spremljevalno ekipo je bil poln prečudovitih trenutkov.
Še nekaj malega statistike (upam, da mi uspe spraviti podatke iz ure na računalnik in tako vas obdarim, še s to malenkostjo)
Razdalja: 115,km
Čas: 11:58 ure
AVG speed: 9,7km/h oz. 6:12min/km
Kadenca: 85rpm
Višinska razlika: 1352 metra
Spust: 1050 metra
Avg BPM: 142bpm
High BPM: 167bpm
7848 kcal
