Upps pomeni, da si naredil nekaj narobe oziroma, da ni šlo po planu. Upss, lahko pomeni samo to, da manjka mami na začetni sliki, ker je nekdo “pokvaril” lučke ali pa ker nam je zagodila GoPro 😉 Bomo ponovili!
Noga je ok in tudi zdravje. Želel sem se samo “opravičit”, ker že nekaj časa nisem objavil nobenega zapisa. Ni časa bi bil tak, čist preprost izgovor ampak je tako “čuden”, da to ni res. Če je čas, da se beži ob 3h ali 4h zjutraj je tudi čas, za kakšen zapis. Ampak brez opravičil ,lepo počasi naprej, tako kot pri saniranju poškodbe. Sedaj lahko rečem, da se je že nabralo nekaj prahu na bergljah in da se je rana popolnoma zacelila. Ostal bom hvaležen vsem, ki ste mi pomagali, da je šlo vse skupaj hitro na svoje tirnice/salonarčke. Najprej zahvala Tilnu, ki mi je tudi tokrat svetoval in pomagal, da sem se znašel hitro tam, kjer je bilo treba, Mateji in mojima staršema, ki so mi stali ob strani in seveda tudi dr. Kristanu, ki je vse lepo spravil v red. Ter ne nazadnje tudi vam, da smo si kakšno napisali ali pa samo polajkali… Vse šteje. Thanks.
Sedaj, pa nazaj, oziroma naprej k bistvu. Počasi sem stopnjeval svoje bežanje. Počasi 5km in kasneje 10 km. Kondicija je zelo padla, to se je lepo videlo po številu V02 max, ki mi ga je kazala Suunto9Baro. A počasi je ta številka rasla in rasla. Sedaj je nekje na 56 – 57. Za, kar se da natančnejši rezultat bi moral na DIF, ampak, za nas je tole popolnoma v redu. V glavnem, da je vrednost, ki ti pove, da je napredek. Vedno pri vsakem bežanju nosim pas za utrip in tako približno vem kje sem. Najraje se zadržujem v C2 ali Z2 😉 Nice and Easy cona. No, vsake toliko pa je treba vse tja do rdeče barve.
Tokrat res nisem hitel vsaj pri začernih dnevih po poškodbi. Ko sem opazil, da je vse ok in da je to to, sem se spustil v občutek in začel nabirati daljšo kilometrino. Potreboval sem tudi občutek, da se zamotim pri teku. Pri teku, ki je daljši od ene ure aktivnosti. Opazil sem, da rad poslušam podcate, naj bodo športno obarvani ali pa malo bolj pogovorni skozi različne teme. Vsekakor zmaga Robekov #ZagretZaTek in Val202 #Toplovod.
Nekaj časa nazaj sem se podal na svoj daljši tek po poškodbi, se pravi tek daljši od 30 km. Pot je bila preprosta, narisanih je bilo približno 43 km.
To bežanje sem si vzel na easy, nič vezan na čas, “rezultat”, kilometre… Če bo kaj vezalo, bolelo bom odnehal, čeprav vem, da ne bi 😉 Ampak s takšnim mišljenjem sem startal. Startal sem tudi z nekaj malega energije in 600 ml vode. Premalo ane?
Premalo, ampak sem se zanašal na to, da energije ne rabim, rabil bom vodo in če jo bom rabil se bom že nekje zaustavil in nalil. In tako sem naredil približno na 28 km v nekem lokalu. Morda sem se moral navaditi bolj na to, da v lokal pridem ves “zdelan” in prosim za nekaj vode.
Dodatne energije nisem potreboval. Zakaj? Ker sem šel neobremenjen in ko grem neobremenjen, mi uspe. To sem opazil že večkrat. In upam, ter si bom prizadeval, da bo tako še velikokrat.
Po bolniški sem bil veliko na delu, ki je bil raznolik. Delalo se je mešano na žaru. Dnevne, nočne, fraj… mešano res. Ampak, to mi je všeč, saj ni teden enak tednu.
In ker sem bil nekaj časa frej, je sedaj čas, da spet odidem malo na drugo stran evrope oziroma malo bolj severno. Če v Google napišem kraj Adaži je odgovor tak: 19 ur 24 min (1.760 km), 17 ur 33 min po praznih cestah, ta pot vključuje cestnine, pot vodi skozi več držav, vaš cilj je v drugem časovnem pasu. Jep. Grem, kjer sem bil nekaj časa nazaj. Grem v Latvijo. Službeno in spet za sabo puščam ljudi, ki jih imam rad. Vem, da bo že spet najbolj “trpela” Mateja, ampak kot sem že velikokrat rekel, ve koga ima doma 😉
Danes, ko dokončujem blog, smo se z domačimi res fajn imeli. S Costo smo odbežali krog po deževnih poteh Ljubljane. Sicer smo se že včeraj družili, ampak danes je bilo pa res čisto spontano. Ko smo prišli nazaj, nas je pa s toplim čajem pričakala mami. Še več takšnih dni, ne samo pred odhodom.
Ampak, pred odhodom sem želel odbežati še eno ultro, 100 km. Plan je bil tak, da odbežim do nekih toplic, katere bova potem zasegla za dva do tri dni. Ampak, nama je malo zagodil sneg in sem moral prilagoditi. Vse skupaj se je končalo na 60 km, ki so bili zanimivi. Po zelo dolgem času sem naredil eno pravo cestno ultro ali pa supermaraton. Bili so vzponi in rahli padci. Malo drugače kot pri zadnjih 40 km. Zopet sem opazil, da sem pozabil da bi bilo fajn, da si naredim plan in na vsakih 10 km nekaj pojem ali to hočem ali ne. V glavnem jutranji sneg mi je pobral veliko energije in v letnih supergah mi je dobro “spotkopavalo”, porabil sem veliko energije. Ampak, potem sem vse skupaj spravil v red in odbežal. Mateja me je čakala na približno 50 km za spodbudo. Ker sem imel do doma po cesti 5 km, sem moral delati dodatnih 5 km po okolici Vranskega. Res so se vlekli. Ampak ja, tudi to je bilo potrebno spoznati po dolgem času. Tako, je prav.
Morda že nekateri veste, morda ne. Vesel sem, da sem že nekaj časa v testni ekipi Suunto, zelo dobro sodelujemo z ekipo iz Finske. Šele sedaj lahko vidim koliko je vloženega dela v razvoj odličnih ur. Testira se nove funkcije, boljših ter natančnejših delovanj samih obstoječih funkcij. Veliko je vloženih ur dela in z veliko predanostjo sodelujem pri tem in hvaležen sem za to.
Tudi zelo dobro še vedno sodelujem pri Salomonu, ki me podpirajo čez vse štiri letne čase in tudi RossiSport, ki je ekipa za #Vikat. Morda bi tu še izpostavil nekaj svojih najljubših produktov, ki jih lahko vidite tudi pri njih:
SALOMON JAKNA GORE-TEX INFINIUM™ WINDSTOPPER® PRO
SALOMON M TEKAŠKE HLAČE GTX WINDSTOPPER
SALOMON BREZROKAVNIK LIGHT SHELL
SALOMON TEKAŠKI COPATI SONIC 4 BALANCE
in še zelo hitre Salomon Phantasm salonarčke. A od takšne obutve ne smemo pričakovati, da bo nam nudila zelo dobro “blaženje”. Morda za tiste, ki bi si želeli več “blaženja” oziroma jaz pravim za tiste, ki si želite več absorbacije udarcev bi izbral Sonic 4 Balance.
Morda zelo zanimiva spletna stran za raziskovanje kaj je primernejše za nas. Ker noben ni enak enemu.
Vsekakor je pasalo tudi kolesarjenje z odličnimi oblačili #MaxiSportCerin čeprav priznam, da ga je bilo manj saj se popoldanski čas hitro obrne v mrak oziroma noč. Ko, pa sem bil na kolesu je bil pa pravi balzam za telo. Saj pri kolesu delajo še malo druge mišice in mi je dobro, da jih malo razmigam. No, ko sem ravno pri kolesu naj pudarim, da prisegam na fotokromatske leče tako pri tekaškem, kot pri kolesarskem delu. Defender za na kolo in Propulse za tek. Saj imam rad, da se okolica dobro vidi v vseh vremenskih vplivih.
Za vso energijo pa poskrbi #TopAtlet. Vrhunska hrana za športnike. Pohvalit pa moram tudi novo spletno stran z vrhunskimi dodatki za vse, tudi za aktivne #VitaminKlinik.
Upam, da bodo različni vplivi dobri tudi nekaj sto in več kilometrov bolj severno in da se kmalu vidimo v pomladi oziroma v poletju. Vesel bom, če se bomo lahko spremljali preko objav in en drugega spodbujali, ko nam bo lahko in morda včasih malo težje. Borba šteje. Do takrat pa ne se preveč obremenjevat in veliko športajte. Čuvajte en na drugega, to je bistvo.