Anže ČesenTu ne gre za nabiranje simpatizerjev na tak ali drugačen način. Ne gre za pridobivanje kilometrine, kudosov, všečkov ali biti nekdo, ki to obvlada zunaj naših meja. Nikoli in nikdar.
Gre predvsem in samo zato, da opišem kako je lahko tek zanimiv. Zanimiv na takšen prijeten ali manj prijeten način. Gre za opis kako so pomembne priprave, spoznanja in na koncu ali pa na prvem mestu trma. Trma, do samega sebe.
Zadnja ultra mi ni bila všeč, saj je bilo v njej nekaj čudnega.
Čutil sem pri sebi, da bom ponovil tek iz vojašnice Ankaran, preko Kopra, Izole, Strunjana, Pirana, Portoroža ter nazaj v Ankaran.
Danes sem se malo bolj pripravil oziroma šel z nekim zadržkom, da ponovim to razdaljo.
Zjutraj poberem Tejč in grava v Ankaran, kjer si uredim in glavo naravnam, da ne bo mislila, da sva prejšnji teden že to pot borbala. Morda me je bilo danes “strah” kako bo odreagirala glava.
Razdalja sama po sebi ni velika cca 45-48 km. Vedel sem, da zna biti tudi tokrat zanimivo, ker so bile temperature primerno visoke za ta letni čas. Nekje 33-35 stopinj.
Hitro pridem mimo Kopra, ter nadaljujem po “stari” cesti do Izole, kjer se pri Izoli fajn zataknem v ograjo. Ja preveč dinamike, je šlo preblizu. Sicer nič extra. Vse ok. Glava, tole ok. Grem mimo Simonovega zaliva in v hrib. V roko hitro vzamem soft flaško in pijem, pijem in pijem. Majhne kratke požirke.
Tokrat sem res veliko pil, vendar ravno toliko, da ni sem bil nabit z “vodo”. Costa me je spomnil, da naj vzamem iz sefa za hašbibe nekaj za hašbibo. V dve vrečke si naštimam magnezijev klorid (Magnezijev klorid v telesu vzpostavlja mineralno ravnotežje, ureja mišično aktivnost, pomaga zoper krče, podpira pravilno delovanje srca, izboljšuje presnovo in daje energijo, je odlično sredstvo zoper stres in depresijo, znižuje holesterol, uravnava delovanje črevesja, pomaga pri arteriosklerozi, ker čisti kri, pri težavah s prostato in hemoroidi, krepi imunski sistem, pomlajuje možgane, pomaga pri gibljivosti sklepov, tudi pri njihovi kalcifikaciji, saj odvzame kalcij, ki ni na pravem mestu in se odlaga v sklepih. #lahmedikal)
Ok, zgledam kot hašbiba, ampak pomaga. Gre super. V flaške zmešam tudi ZERO energijo.
Ker sem gledal, da bi šel čim prej do Pirana sem raziskoval in spraševal… V glavnem od hotela Belvedere nad Izolo samo naravnost, do zadnje hiške kjer zaviješ desno. Prideš do travnika in najdeš malo shojeno potko, ki te vodi še do bolj shojene poti. Od tam naprej samo gasa naprej v smeri Fiese.
A predno sem prišel do Fiese sem res užival v trail potki, ki je nudila enmiljon lepih razgledov.
Kot ponavadi se motiviram, da iščem plac za kakšno čudno fotko. Takšno malo bolj drugačno. To mi je vedno zanimivo, pa tudi, če zgledam včasih mal čudn. Sej prjatli pravjo, da sem tako ali tako… Ok, plac najdem preskočim ograjo in previdno “obesim” GoPro na steber, kjer zajema fotke na vsake 0.5s 😉
Potka poteka nekaj časa v senci, izkoristim lokacijo ter čas ter in popolnim z ZERO energijo ter s hašbibinim prahom. Stojim na placu ravno tolk, da se uredim pod mano pa že potok soli in tekočine. Pinja res je toplo. To mi je všeč, zato sem prišel na morje 😉
Hitro pridem do Fiese, pot znan, saj na nekem delu potek Istrski maraton. Ok, pridem do Pirana in rečemo nekaj besed s turisti. No naročim jim naj si kupijo Suunto, da ne bodo preveč po zemljevidu brskal… Ha, ne prav luštni so bli 😉
Ko naredim malo daljši premor, grem naprej. Še prej se najem oreškov, ZERO energije, hašbibe, vzamem gvarano objavim poste in grem k najboljšemu prjatlu po vodo in Coca Colo… Vrsta enako kot zadnjič, pa to se kar pogovarjajo, menijo, ena druga kartica… Jao 😉
Ok, grem mimo tržnice naprej v smeri Portoroža. Glasba v ušesih super. Da energijo, ki sem jo moral varčevati, saj je postajalo čedalje bolj mrzlo 😉
Med potjo si privoščim kokosovo vodo polno elektrolitov. Sicer mal sem bil nad sabo jezen, ker mi je na tla padla slamca in je nisem šel pobrat. Ni se mi dalo pobrati. Jep ni lepo!
Dam se v nek tak čudn položaj in v glavi sem samo jaz, popolnoma se sprostim in samo noge malo dvigujem od tal. Okolica, glasba naj vodita svojo pot.
Ko pridem do Portoroža padem mimo OG transporterja (Organic Garden – energije). Se zasutavim in pri znani deklini naročim en smuti. Najprej sem rekel enega za energijo po želji. UPS! Zopet nekaj kar sem zadnjič naredil popolnoma narobe. Hitro sem se popravil in rekel, ja tega prosim. Ha, to je to. Deklino gledam in gledam. Sicer je vse hitro potekalo in ni bilo časa za debatirat… En selfi pred lepo postojanko in dalje.
Ok, rečem, če bo tako naredila, da bo držalo med vožnjo. Seveda bo. In je! Super. Spijem ga in počutje 100% to je to! Zavijem levo v smeri Ljubljane, preko Velete predora, kjer je bilo super hladno in kapniki so poskrbeli za naravno vodo, kateri sem se predal z vsem užitkom. Energija!
Ko se “napijem” energije grem naprej v smeri Strunjana in naprej v Izolo. Na uri, ki me trese vidim številko, opa. Zna bit služba, vendar ni bila. Ker imam jabuk zadi sem se zaustavil in naredil #PitStop. Ko sem se zaustavil je od mene kapljalo, kot da bi bil v vodnjaku ali v morju. Vendar nisem šel ne v morje ne v vodnjak. Zaenkrat še ne. Na hitro vidim komentar, da sem pri OG (Organic Garden) zgrešil Natašo. No sva se pa spoznala na čist mal čudn način 😉 V mes preberem na hitro Messenger želje hvala prjatli #Srce
Zavedal sem se, da je pred mano še cca 15 km teka recimo tam nekje. OK, treba pit, velik. ZERO, CocaCola, hašbiba.. Vse je bilo v flaškah en mix. Super je blo. Vesel grem naprej, ker vse klapa. Super počutje, glava ok, le malo vroče.
Hitro pridem do Izole, kjer me je čakala lepa dolga obmorska pot. Ja, super ga je žgal. Na enkrat me strese k prasca. Postalo mi je mraz pri temperaturi 34. Uf, se je že začelo. Vendar vklopim glavo in neko čudno pozo, se zaklenim in si rečem, ko bom proti koncu poti grem v vodo. In ja. Grem. Aaa topla.
Malo se sprostim in grem ven. Vse po načrtu in hitro sem v Kopru, kjer najdem najlepši vodomet in se predam otroškim radostim. Jaaaa 😉 #iiiiii
in sem bil že pri prjatlu Blažu, ki dela na poršeju. Vedno kardar sem imal kakšne podvige mi stoji ob strani. Tako ali drugače. Že zadnjič sem se čutil dolžnega, da mu vrnem vsaj pozdrav, vendar ni sem imel energije. Danes si ne bi odpustil, do konca življenja, če ga ne bi prišel pozdravit in mu dati petko! Blaž ti si srce, tako kot naša Mateja 😉
Še pred tem srečam tudi eno veliko srce! Buda ti si car in veš kaj pomeni kratek a gromozanski pozdrav nekomu, ki tako borba. Hvala!!
Ko “zapustim” prjatla sem kmalu že na cesti, katera mi je pred tednom dni veliko povedala, tokrat sem jo dobro steptal in bil kmalu pri vojašnici, kjer sem naredil dober ravanš od zadnjič. Dober filing 😉
Kasneje se s Tejč odpraviva v Portorož na energijo, zeleni čaj in nekaj mrzlega. No pa tudi našo Natašo sva šla pozdravt, tako kot se spodobi.
Po tem, ko rečemo nekaj besed odidem v hotel, kjer se namažem z odlično Born RecoveryRelax kremo, ki mi nudi, da se hitro popravim 😉
S Tejč sva se tudi konec dneva lepo posladkala in razvajala ob lepi obali 😉
Zaključek.
Kot sem opisla zgoraj sem čutil, da ponovim traso. Sicer malo drugačna trasa z malo drugačnimi temperaturami in z malo drugačno taktiko. V glavnem vse se je poklapalo. Res je lepo tako bežat in še bomo.
Odlična oprema, je še toliko bolj pripomogla, da je bilo lepše.
Zanimiva predvsem pa lepa trasa: http://www.movescount.com/moves/move113420555
#NeverStopExploring
