Anže ČesenUff! Veliko dogajanja veliko utripov…
Ker sem vedel, da bo teden na glavo sem to na začetku potrdil še z nočno-jutranjim bežanjem na šmarko. V ponedeljek in vse do četrtka smo imeli v “programu” terensko usposabljanje. Možnost za šport bodo v tem tednu zelo omejene ali nemogoče, zato sem v ponedeljek pred terenom naredil en skok na “glavo”.
Sprobal sem tudi nove Salomon X Ultra MID 2 GTX, saj sem jih “potreboval” za Brajnikov memorial (gre za tekmovanje varnostnih struktur, ki morajo biti tako psihično kot fizično na najvišjem nivoju.) – malo nižje več o akciji 😉
Sami vemo, da je šmarka zelo na hitro in da pravi test ni mogoč, vendar sem občutil, da so pohodni čevlji lahki, primejo dobro in da je to #top izbira. In tudi tako je bilo!
Hitro smo prišli iz športa k malo drugačnemu športu 😉 Bili smo v okolici Bleda, na vojaškem strelišču in vadišču Mačkovec.
Naslednje jutro je bilo edino jutro v tednu, katerega sem lahko izkoristil za jutranje bežanje na razgled 😉 Povabil sem tudi Milana… In tako sva se pred šotori dobila 3:59 in odbežala na razgledno točko proti Bledu. Uff lepo!
Po jutranjem bežanju je sledila situacija in tako smo imeli v glavi vojaško-policijsko taktiko. Športne copatke so zamenjali malo bolj robustni 5.11 škornji, ter bojna oprema z oborožitvijo.
Če ne moremo bežati bomo pa vsaj leteli, če želiš leteti moraš najpej poklicati taxi. Mi smo ga in je prišel v pravem slogu 😉 #toMiJeVšeč
Ker je bilo veliko hitre situacije ni bilo časa za dobre “kadre”. Večkrat sem borcem dejal: “Počivajte, ko lahko, ker ne veš kdaj boš lahko naslednjič”. Sicer se vam bo zdelo čudno za Anžeta, vendar v realnosti je tako!
Včasih je bilo potrebno s “papuči” na luft in varovat svoj začesen dom. #napad #zanimivo 😉
Ker ni bilo tako kot doma (svežega jutranjega kruha, tople vode, pralnega stroja…) smo se prilagodili, vsak po svoje, vsak po svojem znanju…
Ker je bil pred nami zadnji dan oziroma zadnje ure terenskega usposabljanja se je intenziteta povečala in odšli smo s taxijem en krog 😉
Ker nobena vožnja ne traja večno smo tudi mi morali kmalu zapustiti naš taxi 😉
In naprej nadeljevali z zadano nalogo…
Po končani akciji krajša analiza in počasen odhod v vojašnico Bohinjska Bela, kjer so se začele priprave na Brajnikov memorial. Ker je situacija takšna kot je, smo šele v četrtek zvečer popolnoma sestavili ekipo za tekmo (Petra, Uroš, Jaka in meee). Ok, sedaj se poznamo, določimo pravila, pripravimo opremo in gremo v noč. Spat! Jutri bo naporno!
Zjutraj krajša slovestnost. Jaka ter Petra sta bila kmalu že v Blejskem jezeru, hitro sta opravila z 800m vode, Uroš jima je sledil ob jezeru, jaz sem poskrbel, da je bilo na menjalnem prostoru vse pripravljeno za naslednjo akcijo…
Sledil je kolo, na katerega smo se usedli Jaka, Uroš ter Česen hitro smo nabili pulz od Velike Zake skozi Radovno do Mlačce nad Mojstrano (izhodišče za Jerebikovec). Uff takoj se je pokazalo, da bo zanimivo saj smo takoj fajn ugriznl v hrib in sam v hrib. Pulz takoj na 160 – 170! Vmes smo dobili še nalogo, da se moramo fotografirati, pred lipo… Tudi glava je morala delati!
Kot vodja ekipe sem moral dokumentirati “dokaz”, katerega sem pokazal na večernem sestanku. Hitro pospravit telefon in gasa dalje.
Z nami v nahrbtniku je bila točna predpisana oprema:
- rezervna oblačila (3 majice, spodnje hlače, 2 srajci ali pulija, par nogavic);
- trenirko ali posebno oblačilo z dolgimi rokavi (hlačnicami) (zgornji in spodnji del);
- volneno kapo in rokavice;
- baterijsko svetilko in vžigalice;
- vetrni komplet (anorak, hlače);
- papir in kemični svinčnik;
- osebni komplet prve pomoči (2 povoja, trikotno ruto, 3 gaze, obliže), pomožna vrvica, debeline najmanj 7 mm in dolžine 3 m, vponko in osebni dokument tekmovalca;
Teža ni velika, vendar se je poznal vsak gram dodatne teže s katerim nisi navajen “tekmovat”. Ker smo na takšnih tekmovanjih eno smo si pomagali, če je šlo z rokami je šlo z rokami, če ne pa vsaj z besedami 😉 Vedno!
Ker je bila klančina resna sem vstal, da bi malo bolj pognal hudiča, v tistem trenutku se mi premakne zadnja os in hitro padem nekaj verižnikov nižje in si fajn strgam #top hlače! Aaaaa! Pa to ni res!
Ker je kmalu sledil pohod sem imel na sebi tudi za to preizkušnjo enake hlače (tejkaške). Izkazalo se je za #top odločitev
Trasa – kolesarjenja http://www.movescount.com/moves/move110148207
Takoj po kolesarjenju je sledil pohod. Preobutev v #hike copatke in gasa v hrib. Palce zavit v roke in gas! Obvezna oprema na pohodu, je bila tudi čelada (kolesarska čelada). Ok, vajeni tega in nič drugega kot dihaj, glej v tla in borbaj! Tokrta smo šli na pohod Petra, Jaka in Česen. Petra je super poznala pot in tako smo jo taktično zbrali, da gre z nami v hrib. Odlično je borbala, vrhunsko!
Tokrat smo šli v smeri Mojstrana (Mlačca) – Jerebikovec – Mežakla – Požgana Radovna
Na vrhu smo morali pokazati kapo! Jep vsi jo imamo. Nič kazenskih točk, gremo dalje, dalje!
Uf super vzpon in super utrip vse do 174. Lepo je že grizlo, vedel sem, da je to, to. Naporno bo tako kot dve leti nazaj. Nič drugega kot na polno in še malo čez. Sledil je spust in nova naloga, prešteli smo 5 borcev, kateri so bili zapisani na spomeniku, ter tako zopet ostali brez kazenskih pik. Ok, gremo v dolino in pripravljeni na kolo. Jep že spet kolo.
Trasa pohoda – teka: http://www.movescount.com/moves/move110148183
Hitro smo se preobuli v kolesarske čevlčke in gasa. Nič filozofiranja, samo gas. Ni časa za pavzo! Gas na kolo in v hrib. Tokrat smo se na kolesa vsedli Jaka, Uroš in Česen. Šli smo v smeri Požgana Radovna – Klek – Pokljuka – vojašnica na Rudnem polju).
Tole je bil pa klanc, ki ga ni hotelo bit konc…. Sicer po klancu pride tudi spust. Jes! Fajnj je letelo. Pri spustu tudi odlično razmontirkam kolo. Vmes smo na točki reševali tudi vprašanja iz splošne razgledanosti. Bil sem na meji s krči! Čisto na meji, včaih že malo preko, vendar se nismo dali! “Sam gon” je reku Jaka! Sam gon! Pa sm! Dihaš k slon! Grizeš k ps! Trpiš k žvav. Besn si k Česn 😉
V glavnem morali smo priti do Pokljuke se pravi iz Radovne po cesti do biatlonskega stadiona na Rudnem polju, kjer smo imeli streljanje z malo kalibrsko puško. Uff #rokeSeTresejo
Trasa gorskega kolesarjenja: http://www.movescount.com/moves/move110147841
Ko smo prišli do Rudnega polja smo kolesa odložili pred vojašnico in odšli v teku na strelišče (vsi štirje). Naloga četrtega člana je bila, da prinese s seboj puško.
Vsak zgrešeni strel dodatne minute… Velika odgovornost vsakega posameznika. Na koncu se vse pozna!
Po streljanju smo vedli, da smo “zmagali” za prvi dan! Uff!
Pri sebi naredim analizo. Jezen, ker nisem s seboj vzel #VodnegaMeha, tako sem zlato energijo zgubljal s tem, da sem se ukvarjal z iskanjem bidona ZERO energije po nahrbtniku. Ok, za drugič vem. S seboj nobenih hitrih oreščkov, tablic za energijo. Ok, za drugič vem 😉
Ko pridemo v vojašnico je sledilo tuširanje ter hitra regeneracija s kremo Born Recovery Relax. Za mišično notranjost relax hrano je pa poskrbel Jaka s TopAtlet izdelki. Sam sem si pripravil kot bi rekel X tudi nekaj #zemlje 😉
Ok, za nami je zanimiv naporn dan!
Naslednji dan smo dobro poznali traso sicer manj višinsko napeta a precej v pulzu! Zanimivo bo!
Ok, bujanje za zajtrk, časa dovolj, ker smo bili pridni in zasledli za prvi dan 7. mesto smo štartali v zadnjem delu ekip. Pred štartom še nekaj priprav in fotkanje 😉
Med vsemi 29 ekipami je bila tudi ekipa Športne enote SV, med njimi tudi #car Miha 😉
Konec heca, čas je za štart, ob 8:32 je šlo zares.
Tokratna trasa nas je vodila preko Pokljuke – Zlate vode – Kačjega roba – Srenskega prevala, planine Konjščice, planine Uskovnice – Studorja – Hudičevega mosta (Stara Fužina) – Kramar Bohinjsko jezero.
Res smo lepo štartali, tempo zmeren, kateri se je stopnjeval, saj smo hitro dohajali ekipe pred seboj. Seveda smo bili deleženi tudi kakšnega pozdrava od ekip, ki so nam prebrali napis na hrbtu 😉
Petra je odlično šibala, smer je bila prava, do Srenskega prevala na muč, potem sam spust in tek, tek, tek. Super, to mi je všeč. Sledilo je cca. 12 km spusta. Velikokrat sem bil hvaležen za gležnarje saj so gležni ostali v copatkih.
Jutranji pulz je bil 110 kar je bilo absolutno pre visoko! Jep “mišica” je utrujena! Ampak smo šli na Srenski prelaz v povprečnem utripu 158 😉
Sledil je spust. Nč merkanja sam piči kolk gre! Kolk gre!
Ko pridemo skoraj v dolino, je narava poskrbela za lep prikaz barv, čeprav smo bili že zdelani sem užival v naravi. Ker je bilo kar nekaj spusta sem končno lahko umiril pulz in ga spravil na 135, kar je bilo kar zadovoljivo.
Ker je bil utrip na “nizki” ravni je bilo tudi nekaj volje za fotografiranje. Kljub temu, da je bilo včasih težko. Petra je še vedno odlično furala dalje! Odlično! Skupaj sva se filala tudi z gvarano, ki drži! Drži!
Petra pravi, še malo do jezera, kjer boste začeli veslati 😉
Jaka je odlično predvidel situacijo in na veslanje poslal Petro, Uroša in sebe 😉
Česen si je pa ta čas pripravil robo za kolesarjenje! Tokratna pohodno tekaška trasa je bila na začetku na štango potem na spust:
Trasa pohoda – teka: http://www.movescount.com/moves/move110268663
Skupaj so zapluli v jezero in ga odlično “presrfali”.
Ko je Uroš pritekel nazaj do postje za menjavo, smo hitro nadeljevali s kolesarjenjem po trasi Bohinjsko jezero (Kramar) – Kupljenik. Ufff Jaka je potegnu k norc! Res, je letelo. Dali smo se v zavetrje in igrali vsi za enega in eden za vse! Kolk je mogl jet! Jaka super si šibu!!
Sam sem čutil, da me bodo krči! Jebemtiš! Pijjjj! Na Pijjj! Joj, čist so blizu, da primejo! Fak! Uff ena ekipa pred nami, druga, tretja letimo! Kr gre. Kmalu smo mogli zavit v hribbb! Do hriba je bila povprečna hitrost 33.8km/h kar je za gorce super! Jep res je letelo!
V hrib sem čutil, da moram vstati in vrteti in sem. Lažje mi je bilo. Jezk do tal!
Nekako mi je pasal klanec. Vsaj enkrat za spremembo.
To! Kupljenik, je za nami.
Trasa gorskega kolesarjenja, tokrat bolj ravninska: http://www.movescount.com/moves/move110268607
Samo še zadnja preizkušnja. Pohod na Babji zob in naprej… Petra nam je lepo pripravila energijo in obutev. Tokrat smo štartali na pohod Uroš, Jaka in Česen. Šli smo v smeri Kupljenik – Babji zob – Talež (mimo) – Savski most Ribno
Ajde mal popij in gremo! Gremo v hrib!
Ker je bilo #naMuč smo šli na škrge. Tokrat na vse! Popolnoma na vse! Ni bilo atoma viška moči. TUF! Krč, obe nogi trdi! Ne, ne, ne samo hod pa tud če, ko robot! Če se bom zaustavu bo katastrofa! Fejst pojamram in vzamem konico pohodne palice ter se fajn usekam, špiknem v obe stegni, na muč vžgem! AWw!! Bolečina in vidna odgrnina do krvi preosmerita možgane stran od krčev. Toooo! Taktika uspela! Krčev ni več! Bolečina normalno še prisotna, a gremo dalje! Na vrh in potem večinoma v dolino!
Zadnej štiri kilometre pred ciljem super fajn polomim odlične palice! Jaooo! Ok, ni kaj! Gremo še malo. Jamramo a borbamo. Jaka in Uroš super zrihtana! V planu je bilo še prečkanje Save a je zaradi varnosti odpadlo, se pravi… samo še v cilj z dodatno nalogo.
Še zadnjih 100 m…
Trasa gorskega pohoda – teka http://www.movescount.com/moves/move110268478
Po prihodu na cilj je sledila dodatna naloga – praktično streljanje (neprebojni jopič s čelado, 5 sklec, streljanje z zračno puško, streljaje s airsoft pištolo s plazenjem, kleče, stoje in prihod v cilj). Imeli smo 15 minut, da smo se preobuli v “salonarčke” 😉
Po mojem prihodi v “originlen” cilj smo zaključili z dvodnevno dirko!
Ni lepšega, ko veš, da si dal vse od sebe! Stisnil si zadnji atom moči, ki ga premore telo. Ko se ti prsti na nogah krivijo od pomanjkanja elektrolitov, energije, od pomanjkanja vsega!
Vesel, da smo zasedli 7. mesto v skupini razvrstitvi ter 4. mesto v Slovenski vojski, s to razliko, da smo imeli edini eno žensko v ekipi, ki se je štela kot moška ekipa! Petra #Poklon! Specialna enota vam pa #TudiPoklon. Prav tako vsem drugim udeležencem čestitke, zlasti starejšim, ki so zopet pokazali, da bomo morali pojesti še veliko špinače 😉
Najtežji del vsega tedna je, da vso opremo urediš ter pripraviš na nov boj 😉
Organizatorji memoriala so tudi letos pripravili izjemno težek preizkus, kot se spodobi za takšno tekmovanje, saj gre za tekmovanje in preizkus pripravljenosti vseh varnostnih struktur v Sloveniji. Čestitke organizatorjem in vsem dobitnikom priznanj ter vsem, ki smo borbali, do zadnjega! 😉
Zaključek:
Predlanskim letom sem se prvič udeležil tekmovanja, kot takrat je šlo tudi včeraj #NaMuč. Takšno je to tekmovanje. Eden je bolj pripravljen kot drugi.
Tokrat moram reči, Petra vse čestitke za odlično borbo, kljub temu, da smo bili okoli tebe sami “deci” si rekla DA in skupja smo borbali. Fenomenalno si pripravljena! Res! Bravo! Všeč mi je ker ne jamraš, ampak greš! Jaka, tebi vsa čast! Poklon za pripravljenost. Noro! Nimam kaj dodati! Hvala za pomoč pri trasi – izvidovanju! Uroš, kljub temu, da smo se v četrtek prvič spoznali, sem o tebi slišal, da si odličen maratonec, kar sem tudi videl. Oba veva, da je kolo kolo, tek pa tek. Tako, da bova to, kar kombinirala 😉 Ha! Zadnji spust proti cilju si opravil fenomenalno, kar letel si! To je to!
Hvala Petra, Jaka, Uroš, ker ste bili EKIPA!
Glava:
Na takšnih dirkah pride v poštev, da imaš poštimano glavo. Kdor koli se prijavi na takšno tekmo vrjamem, da ima vse urejeno. A kljub tej urejenosti, se lahko glava ob takšnih naporih hitro zmede. Vesel sem, da sem ostal pri načelu ne jamraj drugim, borbaj sam s seboj in delaj! Delaj dokler ne končaš! Če vidiš hrib moraš v hrib! Ni jamranja! Lahko le godrnaš! Sam pri sebi ali na glas! Pač hrib je in to je to! Mi je pa Jaka pri zadnjem pohodu lepo povedal koliko imamo še do konca. Hočem realno sliko, da pri sebi uredim 😉 Glava je bila na mestu in to mi je najbolj všeč! #pozitivizemKljubVsemu
Oprema:
Na sebi sem imel oba dneva enako mikico in hlače! Sicer sem jih že pri prvih kilometrih grdo strgal vendar so mi bile odlične tako pri kolesarjenju, pohodu teku. Nič me ni motilo, ribalo… Opravil so svoje delo za kar so narejene S-LAB EXO TW SHORT. Zgornji del S-LAB EXO ZIP TEE je poskrbela, da nisem nikoli občutil kakšnega ribanja v ramenih oziroma v katerem koli drugem delu kjer bi lahko grdo oribal nahrbtnik. Z zadrgo sem primerno urejal ventilacijo pretoka zraka. Tokrat sem uporabil FAST WINGS nogavice, odlično so držale pri spustih ter čuvale gleženj, da je ostal na svojem mestu. Za nogavčke sem uporabil že dodobra sprobane S-LAB PERFORMANCE #NimamKajDodati #top
Izvrstno se se izkazali novi Salomon X Ultra MID 2 GTX. Lahki, okretni predvsem pa odlični pohodno – tekaški copatki s super oprijemom zlasti za v dolino.
Hrana pijača:
Mogče sem si lahko miselno vzel prehrano na preizkušnji, saj nisem imel kaj veliko za pod zob. Sam vem, da veliko ne jem, vendar je tu toliko disciplin, da je nujno vzeti kakšen kos energije.
Pil sem veliko (a še premalo) ZERO energije, vzel nekaj gvarane, nekaj magnezija. Sem ter tja kakšno banano in to je to. Enostavno sem se zadnje dni pred “brajnikom” bolj posvetil službi in nisem odšel Samotu, da bi vzel kakšno #top Protein ploščico. Ok, vem za drugič.
Statistika beležena s Suunto Ambit 3 Vertical:
6 disciplin
Razdalja: 105 km
Višinska razlika: 3789 m
Avg: 152 bpm
Kalorije: 9277kcal
