Anže ČesenKončno je napočil trenutek, da sva s Costa odšla po Zalo…. Ker je ni bilo na Gradiči sva odšla malo na okoli, po češnje, po breskve, na razglede ter seveda na klance, na super klance 😉
Takoj sva zagrizla v klanc, kar se je izkazalo za napačno potezo. Costin pulz v višave, katerega sva potem zaradi konfikuracije terena težko zbila.
Tokratni zapis bo eden izmed krajših. Morda je to zadnji pametni stavek v tej objavi. Več v slikah, saj pravijo da slika pove več kot 1000 besed.
Danes nisva tekmovala z razdaljo, časom, tempom, kadenco… Danes sva uživala v prelepi pokrajini. Živela Primorska!
Ker sva uživala v naravi sva si tudi z njo postregla. Najprej sva si vzela čas za nekaj odličnih Briških češenj! Uff to je cool, odtrgane z drevesa.
Costa je res fajn zdelal klance, toplota se je poznala. Saj je še nismo vajeni a tako imamo in gremo naprej. Bo glava zdržala…
Naslednja postrežba so bile breskve. Odlična naravna energija! To je enostavno #top pa še đabe je 😉
Kmalu sva prišla do župnijske cerkve Sv. Vida, ki je bila prava atrakcija, saj sva se povzpela tik nad zvonike #KomuZvoni 😉
Kot po stari navadi je bilo potrebno preveriti ali so odprta kakšna vrata in ali skrivajo kakšen vhod… In ress 😉 Costa prid gor 😉
Vedno sem popolnoma prevzet nad takšnimi razgledi. Človek, bi se kar ustavil in preživel nekaj ur nad takšnim razgledom 😉
Kamor si se obrnil je bilo.. eh #Slovenia
Že od mesta Vadrijan sva v daljavi opazovala razgledni stolp Gonjače, ki je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne. Postavljen je na Mejniku, hribu nad vasjo Gonjače. Je delo akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke. Verze, ki so vtisnjeni na bronasti plošči, je zapisal pisatelj France Bevk. (Brda.si)
Ob spomeniku žrtvam stoji 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami, ki je bil zgrajen leta 1961. Ob lepem vremenu se vam z njega odpre veličasten razgled na vse štiri strani neba: Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Načrte za postavitev stolpa je pripravil arhitekt Marko Šlajmer. (Brda.si)
Noro! Costa je borbal. Ko sva prišla do spomenika je bil že vidno utrujen. Saj ne da veliko na regeneracijo, pa še vreme je bilo zanimivo. Veliko klančine in spustov, katere ne mara njegovo koleno. A je borbal in borbal!! #VsaČast
Prideva v vas Šmartno, katera ima vas v vasi 😉 Zanimivo bi bilo živeti v takšni okolici! Za probat. Povsej verjetnosti zelo sproščeno, čeprav moram reči, da sem malo negativno presenečen nad prebivalstvom ter vozniki. Ni bilo takšnega sproščenega pozdravljanja ter velikokrat tudi nelagodja na cesto. Škoda, sem bil prepričan, da je tu vse bolj na #izzi
1.5 miljonova nas je pa se še jebemo! Eh, premalo smo nastradali! #žal tako jaz vidim to!
Med ljudmi še krožijo pripovedi o časih, ko je šmartenska trdnjava služila svojemu namenu. Prebivalci izven utrdbe, na območju današnjega Imenja, naj bi v zameno za varstvo pred sovražniki oskrbovali prebivalce znotraj tabora z živežem – imenjem (imetjem) in od tod baje izvira ime Imenje. Druga razlaga pa pravi, da je vojaška posadka poleg plače imela tudi zemljišče – imenje, od katerega so imeli tudi redne dohodke. (Brda.si)
Če grem mimo kakšne lepe cerkvice se ponavadi zaustavim in grem malo pokukati v smislu in sestavi #kaJDogaja 😉
Ob vstopu v okrilje šmartenske trdnjave in sprehodu po ozkih uličicah med starimi, nekaterimi tudi obnovljenimi hišami, se počutiš kot v srednjeveškem labirintu, ki oživi ob vstopu v Briško hišo. (Brda.si)
Ok, Costa greva dalje! Še malo! Costa je borbal, sicer odkrito povedano pohvalil sem ga za voljo in trud. Le glavo more malo urediti! Drugače je pa pravi Costa! Če bom imel pri njegovih letih toliko motivacije bo blog pol norih zgodb #najTraja
Še ovinek in prideva do Gradiča, še pred tem pa zasedeva napajalnik 😉
Gredič!
Zmučen a zagotovo neizmerno vesel! Bravo Costa!
Tako po skoraj polmaratonu se je najin tekaški izlet počasi zaključeval…
Kaj naj rečem po zaključenem tekanju sva se malo podprla v Fami na pici in čevapih v Vipavi. Super dobro.
Zopet nepozaben dan z veikimi mešanimi občutki ob tako lepi naravi bi lahko bili le domačini malo bolj prijazni ter cene domačih češenj malo bolj nižje 😉
Vendar ne pozabite: #NeverStopExploring
