Anže ČesenzastrJamas, bi rekli Grki in že smo bili na letalu za Grčijo, natančneje pri 30h sem s starši skupaj odšel na dopust. Pa lepo bi bilo, tudi če bi to ponovili pri 90ih 😉
Ok, sprva nisem bi nič kaj dosti zagret za dopust, ne vem nekako nisem z te štose 😉 Kasneje mi je Costas oziroma Marinos omenil, da bomo lahko kaj potekali. Hitro grem pogledat kako pa kaj je za bežanje in sem se hitro odločil, da sem za. Še pred tem, smo bili malo kresneni, saj smo bili že na off 😉
No, brez skrbi ne bom opisoval vsakega dneva posebaj, saj nismo delali nič drugega kot pili in jedli. Sej veš, tisto ko je Đabe, pa se napajaš, pa če prav ti ne paše 😉 #SlovenciPaTo 😉
Malo bom napisal kako sem doživel počitnice po 4 letih in kaj sem spoznal med tekom, kako se mi je zdel Kos in kako so se mi zdeli Grki, pardon Grkinje 😉
Takoj, ko smo prišli na recepcijo sta nas “postregla” nad vse prijazna receptorja. Ha, Grka je takoj zanimalo kaj mam to za eno uro. Skupaj sva zapisala na blokec, da gre za Finsko super uro, ki ima ime po Sparti 😉 Jep. Vse opazijo.
Ko dobimo sobo se odpeljemo z golf avtotom 😉 Kasneje, ko hmm nevem ali je bilo po kosilu ane ne, se urdimo in gremo vsak po svoje. Hitro sem oblekel Salomonke in zbejžu v smeri proti Ziji, se pravi v smeri najvišjemu vrhu na Kosu.
Hitro sem ugotovil, da je označeno en bolj nič. Se pravi znajdi se ali pa raziskuj. Štartal sem okoli 12 ali 14h, ko je bilo sonce točno nad mano. Se pravi vroče bo… S seboj imam 700ml dodatne vode in nič evrov za popoti, če slučajno srečam kakšno Grkinjo, da greva na zeleni čaj, vsaj na čaj bi jo lahko povabil, a! Gremo dalje v smeri najvišejemu hribu. Hitro sem prišel do spoznanja, da bo “danes” še zanimivo.
Zaidem in se znajdem na neznanemu terenu v smislu #kajPaZdaj. Malo orientacije že poznamo. Vendar če ni poti, greš za nasom v smeri njvišji gorci tam okoli 840m 😉
Velikrat sem zašel v slepo ulico, videl sem veliko vojašnic, katere so mi preprečile dostop do željene poti. Veliko koz in en besen Česen 😉 Ne, ne. Tek sem si vse vzel na izi, vendar iz trenutka v trenutek sem bil bolj brez vode in bolj brez velikega upanja, da osvojim vrh, da osvojim zadani cilj. Vem, da sem se dvakrat obrnil in ponovno nadeljeval pot proti hmmm tja gor.
Ker je bila ura že pozna sem moral razmišlati tudi o tem, da ne bom ponoči tekal okoli. No sej ne bi bila kriza v vsakem primeru bi se spustil k morju in na glavno cesto, vendar bi trajalo. Vedno so me znova in znova vlekli nazaj na tekaško pot nori razgledi ter poti, kjer sem s prepričan, da še ni stopila supergica.
Moji novi Salonarčki tokrat bolj trail izvedba S-lab Wings 8 so se iz sekundo v sekundo dokazovali, da jim ni para. Da jih ne boli, pa tudi, če fajn zatakneš ali pozabiš nogo na drugi skali. Ni jih motilo tudi, če so šle skozi “sirkovo” krtačo.
Vsake poti more biti včasih konec in tudi jaz sem se moral odločiti, da mi tokrat ne bo uspelo. Jep, v meni je bilo malo razočaranja in malo nelagodja sej me je barva urina spomnila, da bo treba pit in da sem fajn zajadral. Kljub temu, da sem se v mes samo malo “splaknil” pri kravah. Glava je tudi že gorela in razbijala. Ufff z vročino se ni za igrat, še zlasti, če si kje v “divjini”. V glavnem poberem šila in kopita in grem v dolino po vodo, brez evrov. Bom že nekak!
Ok, pridem v slepo ulico in najdem “pitno” vodo s teorijo, bolje se zastrupit kot umret od žeje. Jep ni bilo druge.
Pridem “domov” malo pred sončnim zahodom. Zdelan in poln vtisov. Kos mi je dal po nosu in to že prvi dan.
Ko se umirim in “nalovdam” s super večerjo sem sam pri sebi naredil hitro analizo v smislu: Premalo spanja v zadnjih 24 urah (2uri), malo oziroma nič energije s seboj ter slaba priprava. Oziroma priprave sploh ni bilo. Tako kot sem že 100x napisal: “Šotori ne stojijo sami”! Treba se je pripravt. Hitro sem spremenil plan bežanja po Kosu. Odkrito povedano plan je bil prebežat cel Kos se pravi v dolžino cca 60 km.
Vedel sem, da lahko na to pozabim, saj bi potreboval boljšo pripravo! Oziroma daljšo regeneracijo po prvem dnevu. Ter, da ne pozabim omenit otok je zelo hribovit (gor-dol-gor-dol).
Prvi dan me je povozilo in sem se sestavljal 3-4 dni da sem lahko malo več odbežal. Tako pride in tako je prav, če se ne znaš pravilno pripravit 😉 #zopet
V planu je bil tudi nekako tako, da bi z vsakim dnem obiskal lokacijo, ki je zanimiva. Sicer lahko rečem, da sem to morda izpolnil, vendar ne v takšni meri kot sem si začrtal.
Naslednja destinacija je bila #Grad. Na zemljevidu opazim neko oznako za grad in Pam! Gremo! Pripraveeee! V Spartanko vnesem pot in gasa, lepo #niceAndEasy proti gradu. Lepo je šlo. Razdalja krajša, s seboj vodo in na dvanajst sonce 😉
Med tekom res uživam še zlasti k gre vse ok, da se dam v svoj svet in grem. Všeč mi je, ko sem sam na cesti in ko žge, a pod pogojem da imam s seboj zadostno količino vode. Velikokrat sem se spomnil na našo Špartanko Natašo Robnik, ki bo kmalu zopet napadala Špartatlon! Respect!!! Spomnil sem se tudi na Deana 😉 Tudi na svoj #UltraGoričkoPiran z vsemi fajn prjatli
Kmalu, pred sabo vidim lep razbit grad. Všeč mi je, ko lahko pri sebi rečem, da sem s Salonarčki prebežal do tam, ja taaaam 😉
Zdelanost od prejšnjega dne se je še vedno poznala.
Grem lepo nazaj proti bazenu in Girosu z ameriško vodo 😉
Predno pridem do Achilles hotel se zaustavim na pokopališču in si privoščim nekaj hladne vode, zoptet upam, da bom preživel brez problemov 😉 Se zahvalim in pičim 😉
Zjutraj, ko sem odtekel svoj kilometer ali dva sem užival ob bezenu ali plaži 😉 Na izi brez obremenitev 😉 To je ql 😉
V hotelu prijazni k hudič, turistov ne kaj veliko, sonce žge, hrane in pijače kolk si hotu. Costa in Tejč sta me dobro pitala, kot da imam v Ivančni hladilnik na off. No sej je res bolj bogo 😉 He he!
Ker sem bil še vedno zdelan sem rekel, Costi da greva naslednji dan skupaj v Garden 😉 Pa sva šla. Tejč, je bila pa tudi zelo pridna in je športala vsak dan 4, 5 ali 6 km. Nič kaj rada se ne pohvali. Ona je prava športnica ne pa midva s Costo, ko lepiva slikce…. No, samo je pa lepo, če si s pravimi prijatelji na vezi 😉 #RadVasImam! Tejč je pridna je in še na hitrosti je dobila 😉 Super ji gre! Voljo ima. Gremo daljeee 😉
Zvečer se vsedem za Movescount in zopet naredim plan katerega potrdi vrhovnoi poveljnik 😉 Vidi razdaljo, do Gardna, ki je bila cca 6 km. Ok, greva, pa sva šla. Še pred tem sem naredil en krogec, da sem Costi pustil malo več lufta za zajtrk 😉 #hec
Zopet toplo, kot se za Kos in kordinate tu spodaj pričakuje za ta letni čas. Skupaj borbava do Gardna.
Denarja za vstopnino ne rabiva, ker je ne bo. Ko prideva do Gardna (gor, dol, gor, dol) reče Grkinja #parakala 5 evričev. Ok, se obrneva in greva po poti naprej, mimo Gradna, da bo malo več km, ker je Costi tako pasalo.
In sva šla. Tokrat je prvič po 10000 letih padal dež. No ja 1744 kapljic je bilo…
Super izlet, ki je Costo, fajn zdelal ampak ne tolk, da bi odnehal. Borbal je in borbal. Pila in smejala sva se, pa še mal okopala v banji 😉
Super je blo! Vzela sva si v smislu #TimeToPlay in to je tako zakon! Se ustaviš, pogledaš, poslikaš, nasmejiš, mal pobruhaš, mal bežiš in že spet mal bežiš. Brez pritiska.
Super dan se je zaključil v super družbi in super hrani in pijači 😉 Lahko si jedel zdravo ali ne 😉 Po želji. Hmm izbral sem oboje.
Sedaj ko je nastajal tale blog je ura 11:43 in gledam proti bezenu in naprej v smeri Snack Bara v slogu #TimeToSladoled 😉 Evo sm nazaj 😉 Vmes sem si še privoščil en #GreenTea 😉 Mal sicer čudn pogledajo k vzemeš čaj pri par stopinj več, kot jim imate v Sloveniji 😉 #barabaSm 😉
Fajn je bilo tudi ko sem imel velikoooo sobo, še za kakšno #SuperGirl ha ha! Ane, frendica 😉 Fajn smo dobil plac. Če si skromen si z vsem vessel, le mal bi lahko uredil kopalnico pa kakšno pipipo več naročil pri Unitasu 😉
Ko ni bilo na sporedu tekme ali ko smo končali s tekaškim navijanjem smo sem pa tja malo podali okoli in zganjali norčije…
Po zaključkiu dneva smo se odpravili ponavadi malo ven žurirat 😉 Luštno…
Šesti dan, smo se odločili, da vzamemo C2 in gremo mal okoli z avtotom 😉 Jep pogledat otok Kos. Prej smo se pozanimali, kaj je ok in kaj je vredno za ogled.
Da ne bom na široko pisal, bom kar slikce prlepu. V glavnem super izlet samo napaka… S seboj nisem vzel Salonarčkov, za kakšen hiter dvih na gorco 😉
Ok, sej sem zjutri malo bluzil okoli po kampu 😉 Zjutraj je bilo prav super bežat, sicer ni bila kilometrina velika, vendar sem užival v malo bolj hladnem vremenu ter brez prometne gneče na cesti. Sicer vozniki se ne umikajo toliko kot pri nas, vendar nisem dobil občutka za kakšno ne lagodje.
Morda se nekateri bolj začudijo, kot pa bili drugačne volje… 😉 Ko smo se vozili s Fiatom, ker niso nam privoščili C2, je bilo prav zabavno. Vozišča ne označena, cestna signalizacija slaba, oznake za krajevne kraje bolj majhne kot velike. Bilo pa je na cesti veliko pazljivih renta voznikov 😉
Razgledi so bili odlični za panorame. Res lepi razgledi. Sicer sem pobegnil na en hrib občudovat še malo višji razgled. Morda še dobro, da sem pozabil Salonarčke, ker drugače bi Costa in Tejč še vedno bla tam, jest pa z ovcami 😉
Najboljši je bil izlet do mesteca Zia, kjer je bilo vse pisano in relax. Lepo! Ker imaš avto in ker avto malo hitreje doseže razdalje kot copatki smo se odločili, da gremo pogledat še grad v mestecu Pili. Ker pa vemo, da so gradove delali v hrib smo se podali na 45 minutni trip 😉 Ha, je Costa reku: “Jest grem na morje uživat, ne se pa polet ganjat v hrib”! 😉
In to v papučih! He he! Sej je blo na konc luštno 😉 #ČehiEjga
Otok ima 6000 let dolgo in bogato zgodovino. Na otoku so skoraj 400 let gospodovali Turki. Po turški vladavini je otok zasedla Italija. Od leta 1948 pa otok uradno pripada Grčiji. Najpomembnejši človek tistega časa je bil Hipokrat, ki je bil na otoku tudi rojen in tukaj je tudi ustanovil svojo bolnišnico. (https://wiki.potnik.si/Kos)
V grški kulturi je zelo pomembna telesna govorica. Navada je, da se ob pozdravu rokujemo. Ko ste z domačini znanci je v navadi, da se pri pozdravljanju poljubijo. Pri pogovoru je pomembno, da sogovornika gledamo v oči.
Obleka – obiskovalci lahko nosijo vse vendar so izzivalne majice, kratke hlače in športna oblačila večinoma sprejemljiva samo blizu plaže. Grki se vedno lepo oblečejo v kolikor jedo zunaj.
Pomembno je, da se izogibate znakom, ki jih pokažete z rokami (kot recimo OK – palec gor). za njih je to žaljivo. Prav tako je pomembno, da veste da prikimavanje pri njih pomeni NE. (https://wiki.potnik.si/Kos)
Ko smo se zopet zvečer “nalovdali”, me je zjutraj pred sedmo čakal bazen. Nice and Easy sem odfural za eno urco žabce. Kasneje na zajtrk in cel dan na off. Se veš, blizu je Snack Bar 😉 Pa še Tejč in Costa sta me stregla 😉 He he
Ker je bil dan na off naslednji dan ne bo. Podal sem se na najvišjo goro Dekios 846m.
Odkrito povedano, malo sem bil v skrbeh kako bom tole sfural. Prvi dan sem bil tako blizu, a tako daleč. Ponovno bo treba v isto smer.
Tokrta sem dal pripravam veliko mero pozornosti ter si v #SSU vnesel pot, ki me je vodila do po moje najlepšega razgleda na Kosu! Prepustil sem se uri in vrjel v #heatMap. Heat map je namenjena ravno temu, da ko na zemljevidu vidiš pobarvano sled (iz svetlo rdeče v zelo temno rdečo – odvisno od aktivnosti). Bolj je rdeča več ljudi je tam iskalo svoj mir 😉 Sicer moram priznati, da je Kos malo pobarvan. Zato sem se prizadeval, da ga čim bolj pobarvamo.
Ok, jutranje priprave uspele in že sem bil na poti, ki me kmalu pripelje do Zie, tam smo bili dva dni nazaj. Danes zopet. Uff zanimiv filing, čisto po drugi poti in toliko še bolj presenečen, kako sem prišel hitro gor.
Sicer kasneje se začne makedam pot do najvišje gore 😉
Vse super! In kmalu #TOP! Noro, meni je tisti dan pomenilo vse! Res! Vesel sem bil, da mi je uspelo! Priznam. Ko sem se vračal domov se se zasutavil še v “trefiki” na vodi in ameriški vodi ter njihovi čokoladi 😉
Malo pred “domom” sem se uskrbel še z lokalnimi bananami. Grka prosiš, če lahko kupiš samo eno banano. Seveda! Ker si vesel mu daš evro, ki ga noče sprejeti, ker ne odneham mu ga pustim na mizi. Ker so Grki res fejst narod mi hitro eno “zatlači” v super prostorni oprtnik v kateremu se je skrivala še vetrovka, ameriška voda ter bidon poln kamnov. Menim, da ni lepšega “spominka” kot je kamen na poti, ki si jo prebežal. Ha, res bil vesel, da me je narava obdarila s tako lepimi razgledi.
Ko sem prišel nazaj je Costa reku:” Zdej si pa vesel”. Jep, sm! Hitro so minevali dnevi do odhod nazaj v realnost. Hito, zato sem izkoristil vsako minuto zase oziroma bolje rečeno, da smo se imeli lepo! Pa tudi če, vsak po svoje.
Hitro je minilo, lepo je bilo! Kljub temu, da se nekaterim zdi čudno, da pri svoji 30h grem s starši takole na off. Sej pravim, koliko otrok bi bilo veselih, če bi lahko starše samo še enkrat videlo. #FamilyForever!
Mi smo bili skupaj 7 nepozabnih dni, ter upam, da jih bo še en miljavžnt!
Dejstva in okoliščine:
Kos je lep otok. Hitro ga lahko obkrožiš z avtom, malo počasneje peš, ker je res zelo hribovit, kar me je tudi presenetlo. Ljudje prijazni, kar je bila potrditev iz počitnic na Krfu.
Cene v restavracijah, kot pri nas. Morda za kakšen cent, tri, pet dražje. V marketih njihove začimbe dražje. Na splošno, kar bi tursiti lahko kupovali je dražje. Ker je pravilno.
Morje in obala sta primerna za manj zahtevne, tisti, ki ste navajeni da ni okoli nobene travce za vas odpade ta obala, vsaj tu pri nas. No lahko bi se šli namakat drugam, vendar zame, tisti ki me dobro poznajo vedo, da morje je bolj tako tako 😉 Še dobro, da imam serijsko “šlavhe” vgrajene, da sem bil lahko v bazenu z Girosem v roki
Okolica, izven hotelov je ne urejena oziroma nima velike pozornosti. Pri nas bi takoj rekli, da gre za “ciganarijo” 😉
Sama narava, kjer sem se bežal je #top! Zelo veliko opcij za prave trail tekače! Resno. Tole so pa tapravi traili. Govorim o trailih, ki se lahko bežijo, brez hoje. Neskončne opcije, tako da tisti, ki imate v nogah veliko energije je Kos odličen otok za bežat! Res odličen!
Ker je veliko odvisno poleg pripravljenosti o opremi moram reči, da so se nove Salomon Wings 8 pokazale v svoji najboljši luči. Zelo lepo primejo na ne varni in ne ravni podlagi. Kamni in voda nista ovira. Tudi pesek in mivka ne prideta kar tako zraven. Seveda če tečeš po popolni mivki, da se prej ko slej znajde mivka tudi po zobeh, vendar so se res odlično obnesle. Zlasti pri teku navzdol iz Mt. Deikosa 😉
Morda sem le pričakoval, da bo Wifi delal na malo bolj racionalnem proračunu. Sicer smo se odločili za zakup mobilnih podatkov, ki so pa kar leteli… “Wirles” pa tudi ni delal povsod. No sej, če smo odkriti ne rabimo vse povsod, tako da nič ne obsojam, le za zanimivost, da ni povsod net, kot se morda kje oglašuje. No, tale naš animator, gre pa res lahko na dopust, ker ga pomoje kar nuca. Ha ha!
Oprema, ki sem jo imel s seboj se je izkazala za odlično izbiro S-lab Wings so odlično prenesle teren, S-lab oprtnik se je tudi izkazal za 1A izbiro na takšnem terenu. Osprey vreča za shranjevanje mi je pa omogočila, da sem prinesel na vrh gorce suho opremo za topel spust. Da smo ostali #TOP sm se malo nafilali z Xenofit gvaranco ter cinkom 😉 Suunto Spartan Ultra mi e pa omogočila, sem prilezel na vrh 😉 Hvala #SSU – že komaj čakam nove nore posodobitve
V glavnem bilo je #top in #ToMiJeVšeč hmm že spet bo treba v Snack bar. Neee Costa mi je prnesu Giros in Ameriško vod. Zanimivo, na jabuku se pa ravno vrti komad v smislu #PoletjaBoKmaluKonec – Milow 😉
Prjatli gremo skupaj #NazajVRealnost
